Klemen Jaklič Svet24.si

Ustavni sodnik Jaklič trdi, da ni potreboval ...

Naj blok stoji na Pavšičevi ulici Svet24.si

Foto: Ponovno izbrali najlepši blok v Ljubljani

Damjan Žugelj Necenzurirano

Slovenski Watergate: tožilstvo zahteva preiskavo ...

zala tomasic Reporter.si

Janšev propagandist Tomašič zlorablja Nova24TV ...

mattias skjelmose Ekipa24.si

Groza! Tresočega kolesarskega zvezdnika so komaj ...

kyle-marisa-roth Odkrito.si

Nenadna smrt znane TikTok vplivnice

Luka Dončić Ekipa24.si

Dončič je kralj! Vsi se posebej pripravljajo na ...

Naročilo knjige OZADJE REPORTERJA IN MAGA
Slovenija

Številka 05, leto 2009

Deli na:

KAZALO Zgodba tedna Aplavz modrecem iz Evropske unije?      Potem ko ni bilo uspešno medsebojno dogovarjanje in Hrvaška leta 2001 ni sprejela že na ravni vlad usklajenega sporazum med Drnovškom in Račanom, doseženo pa tudi ni bilo soglasje o meddržavnem sodišču v Haagu (ICJ), ostane še politično posredovanje. To ima jasen časovni okvir: vstop Hrvaške v Evropsko unijo. Južna soseda se ne pridružuje haaškemu sodišču, temveč EU, zato njenega posredovanja ne more zavrniti. V primerjavi s Slovenijo, ki posredovanje podpira, Hrvaška uradna politika še molči. Intervjuji Stjepan Mesić, predsednik Hrvaške Predsedniku Republike Hrvaške se zdi logično, da bi Slovenija in Hrvaška svoj mejni spor predložili mednarodnemu sodišču, ki bi na spornih krajih na morju in na kopnem določilo mejo. Dokumenti, ki jih je Hrvaška poslala Evropski komisiji v sklopu pristopnih pogajanj za vstop v EU, ničesar ne pogojujejo, je prepričan. Pojasni, da nekdanja premierja Janez Drnovšek in Ivica Račan nista parafirala nikakršnega sporazuma o meji. Poleg tega je ta predlog sporazuma predvidel obstoj hrvaškega morskega trikotnika med italijanskim in slovenskim morjem, česar mednarodno pomorsko pravo ne pozna. Pravi, da bo Slovenija morala prevzeti zgodovinsko odgovornost, če bo ustavljala proces združevanja Evrope. Reševanje spora bi lahko tudi zamrznili; če bo slovenska politika večala napetost, bo to škodilo tudi Sloveniji. Njegova ljubezen s Slovenko pa ni bila zgolj platonska. Božo Dimnik, predsednik Društva slovensko-hrvaškega prijateljstva Prijatelji znanci iz tujine ga v zadnji tednih sprašujejo, kaj se dogaja med Slovenijo in Hrvaško. Na dan ima tudi dvajset ali celo trideset telefonskih klicev. Govoril je tudi o tem, kako je njegov oče v Beogradu spravil iz zapora Borisa Kidriča, po vojni pa je bil šest let zaprt prav takrat, ko je bil Kidrič predsednik vlade. Mladi Božo Dimnik se je obrnil na Zdenko Kidrič, a ga ni hotela sprejeti. Nima dvojnega državljanstva. Pravi, da bi lahko dobil italijansko in  švicarsko državljanstvo, vendar je bil tudi v najtežjih časih toliko zaveden Slovenec, da tega ne bil nikoli naredil. Tadej Pogačar, sodobni umetnik Poznajo ga v umetniških krogih od Sao Paola, New Yorka, Benetk pa vse  do Bangkoka. In čeprav je z ustanovitvijo zavoda P.A.R.A.S.I.T.E., ki v teh dneh praznuje svojo petnajstletnico, pomagal narediti nekaj glavnih sprememb v slovenski sodobni umetnosti, je pogosto videti, da ga prav v Sloveniji poznamo še najmanj. Slovenija Partnerstvo obljub Čeprav je premier Borut Pahor največji opozicijski stranki obljubljal nadaljevanje Partnerstva za razvoj oziroma takšno obliko sodelovanja, kot si ga bo želela, so parlamentarne stranke sklenile zgolj ustni dogovor o sodelovanju pri premagovanju gospodarske in finančne krize. Kljub temu je prvak SDS Janez Janša zadovoljen, saj razume, da v paket ukrepov proti krizi spada tudi vprašanje nadaljnjega razvoja Slovenije. Drugačno mnenje pa imata prvaka Zares in LDS Gregor Golobič in Katarina Kresal, ki nasprotujeta partnerstvu, kot ga je predlagal Janša, zato je težko verjeti, da Pahor ne bo upošteval koalicijskih partnerjev. Reportaža Sydney Avstralija ali »dežela tam spodaj« je tako raznolika, da človek kar ne more verjeti svojim očem. Na vsakem koraku ponuja nekaj posebnega, drugačnega, s čimer lahko zadovolji še tako zahtevne okuse. Ljubitelji umetnosti bodo našli galerije, muzeje, očarljivo arhitekturo; avanturisti bodo plezali po gorah, odšli na potovanje po divjem centru, lovili valove ob peščenih plažah; navdušenci nad živalskim svetom pa bodo plavali med delfini in drugimi prebivalci morskih globin, božali koale, kenguruje in še in še. To so le nekateri koščki celotnega mozaika te oddaljene dežele, ki jo večina ljudi pozna po njenem najpomembnejšem biseru – Sydneyju. IME TEDNA Miha Pogačnik PRO & CONTRA Plače slovenskih direktorjev: Jože Zagožen in Dušan Semolič SLOVENIJA Smetana sredi Alp Tudi Slovence trpinčijo, mar ne?     EKONOMIJA Znižane napovedi gospodarske rasti GLOBUS Skakljanje in capljanje     ZDRAVJE Moja sprava z množičnim morilcem TEHNIKA Vreme jutri? Oblačno! AVTO Hyundai ix55 KULTURA Kopija resničnosti FILM Televizijska sodba ESTRADA Poligraf: Eva Jandl Saša bo zibala poleti ŠPORT Z odprtimi rokami in stisnjenimi pestmi KOLUMNE Boštjan M. Turk: Medijski napitek Pahorjevega socializma Vinko Vasle: Vse zaradi težkih časov! Zlata Krašovec: Šaljiva diplomacija Saša Veronik: Kakor v nebesih, tako na zemlji

KAZALO

Zgodba tedna
Aplavz modrecem iz Evropske unije?   
 
Potem ko ni bilo uspešno medsebojno dogovarjanje in Hrvaška leta 2001 ni sprejela že na ravni vlad usklajenega sporazum med Drnovškom in Račanom, doseženo pa tudi ni bilo soglasje o meddržavnem sodišču v Haagu (ICJ), ostane še politično posredovanje. To ima jasen časovni okvir: vstop Hrvaške v Evropsko unijo. Južna soseda se ne pridružuje haaškemu sodišču, temveč EU, zato njenega posredovanja ne more zavrniti. V primerjavi s Slovenijo, ki posredovanje podpira, Hrvaška uradna politika še molči.

Intervjuji
Stjepan Mesić, predsednik Hrvaške

Predsedniku Republike Hrvaške se zdi logično, da bi Slovenija in Hrvaška svoj mejni spor predložili mednarodnemu sodišču, ki bi na spornih krajih na morju in na kopnem določilo mejo. Dokumenti, ki jih je Hrvaška poslala Evropski komisiji v sklopu pristopnih pogajanj za vstop v EU, ničesar ne pogojujejo, je prepričan. Pojasni, da nekdanja premierja Janez Drnovšek in Ivica Račan nista parafirala nikakršnega sporazuma o meji. Poleg tega je ta predlog sporazuma predvidel obstoj hrvaškega morskega trikotnika med italijanskim in slovenskim morjem, česar mednarodno pomorsko pravo ne pozna. Pravi, da bo Slovenija morala prevzeti zgodovinsko odgovornost, če bo ustavljala proces združevanja Evrope. Reševanje spora bi lahko tudi zamrznili; če bo slovenska politika večala napetost, bo to škodilo tudi Sloveniji. Njegova ljubezen s Slovenko pa ni bila zgolj platonska.

Božo Dimnik, predsednik Društva slovensko-hrvaškega prijateljstva
Prijatelji znanci iz tujine ga v zadnji tednih sprašujejo, kaj se dogaja med Slovenijo in Hrvaško. Na dan ima tudi dvajset ali celo trideset telefonskih klicev. Govoril je tudi o tem, kako je njegov oče v Beogradu spravil iz zapora Borisa Kidriča, po vojni pa je bil šest let zaprt prav takrat, ko je bil Kidrič predsednik vlade. Mladi Božo Dimnik se je obrnil na Zdenko Kidrič, a ga ni hotela sprejeti. Nima dvojnega državljanstva. Pravi, da bi lahko dobil italijansko in  švicarsko državljanstvo, vendar je bil tudi v najtežjih časih toliko zaveden Slovenec, da tega ne bil nikoli naredil.

Tadej Pogačar, sodobni umetnik
Poznajo ga v umetniških krogih od Sao Paola, New Yorka, Benetk pa vse  do Bangkoka. In čeprav je z ustanovitvijo zavoda P.A.R.A.S.I.T.E., ki v teh dneh praznuje svojo petnajstletnico, pomagal narediti nekaj glavnih sprememb v slovenski sodobni umetnosti, je pogosto videti, da ga prav v Sloveniji poznamo še najmanj.

Slovenija
Partnerstvo obljub

Čeprav je premier Borut Pahor največji opozicijski stranki obljubljal nadaljevanje Partnerstva za razvoj oziroma takšno obliko sodelovanja, kot si ga bo želela, so parlamentarne stranke sklenile zgolj ustni dogovor o sodelovanju pri premagovanju gospodarske in finančne krize. Kljub temu je prvak SDS Janez Janša zadovoljen, saj razume, da v paket ukrepov proti krizi spada tudi vprašanje nadaljnjega razvoja Slovenije. Drugačno mnenje pa imata prvaka Zares in LDS Gregor Golobič in Katarina Kresal, ki nasprotujeta partnerstvu, kot ga je predlagal Janša, zato je težko verjeti, da Pahor ne bo upošteval koalicijskih partnerjev.

Reportaža
Sydney

Avstralija ali »dežela tam spodaj« je tako raznolika, da človek kar ne more verjeti svojim očem. Na vsakem koraku ponuja nekaj posebnega, drugačnega, s čimer lahko zadovolji še tako zahtevne okuse. Ljubitelji umetnosti bodo našli galerije, muzeje, očarljivo arhitekturo; avanturisti bodo plezali po gorah, odšli na potovanje po divjem centru, lovili valove ob peščenih plažah; navdušenci nad živalskim svetom pa bodo plavali med delfini in drugimi prebivalci morskih globin, božali koale, kenguruje in še in še. To so le nekateri koščki celotnega mozaika te oddaljene dežele, ki jo večina ljudi pozna po njenem najpomembnejšem biseru – Sydneyju.

IME TEDNA

  • Miha Pogačnik

PRO & CONTRA
  • Plače slovenskih direktorjev: Jože Zagožen in Dušan Semolič

SLOVENIJA
  • Smetana sredi Alp
  • Tudi Slovence trpinčijo, mar ne?    

EKONOMIJA
  • Znižane napovedi gospodarske rasti

GLOBUS
  • Skakljanje in capljanje    

ZDRAVJE
  • Moja sprava z množičnim morilcem

TEHNIKA
  • Vreme jutri? Oblačno!

AVTO
  • Hyundai ix55

KULTURA
  • Kopija resničnosti

FILM
  • Televizijska sodba

ESTRADA
  • Poligraf: Eva Jandl
  • Saša bo zibala poleti

ŠPORT
  • Z odprtimi rokami in stisnjenimi pestmi

KOLUMNE
  • Boštjan M. Turk: Medijski napitek Pahorjevega socializma
  • Vinko Vasle: Vse zaradi težkih časov!
  • Zlata Krašovec: Šaljiva diplomacija
  • Saša Veronik: Kakor v nebesih, tako na zemlji