Vse od svoje ustanovitve Odbor 2015 obvešča strokovno javnost o hujših kršitvah človekovih pravic in ZKP, ki si jih v postopkih zoper Franca Kanglerja privoščijo sodniki na okrožnem in višjem sodišču v Mariboru. Med drugim Kanglerju kronično zavračajo izvajanje dokazov v njegovo korist in s tem kršijo tretjo alinejo 29. člena Ustave Republike Slovenije.
Obenem so v Odboru 2015 prepričani, da sta si v primeru Franca Kanglerja mariborski okrožno državno tožilstvo in okrožno sodišče v Mariboru privoščili kaznivo dejane, ki se preganja po uradni dolžnosti, zato od odgovornih zahtevajo uvedbo izrednega nadzora.
V zadevi Franc Kangler in drugi (med njimi tudi Kumer Rajko) je policija v skladu z določbami ZKP dne 23. 7. 2010 podala poročilo tožilstvu v Mariboru o izvedbi ukrepa po 150. členu ZKP. Tožilstvo v Mariboru je 26. 7. 2010 vso zbrano gradivo predalo okrožnemu sodišču v Mariboru in sicer z vsemi izsledki. Od tega trenutka naprej bi moral biti skrbnik v skladu z določbami ZKP samo okrožno sodišče v Mariboru, ki bi moralo dosledno voditi evidenco o vpogledu v dokumente PP1/2009.
»Iz priloženega dokumenta okrožnega državnega tožilstva v Mariboru, z dne 10. 2. 2011, ugotovimo, da je takratni vodja tožilstva Drago Šketa predlagal uničenje vseh izsledkov za Kumer Rajka. Postavi se vprašanje, kako je sploh mogoče, da je tožilstvo imelo navedene izsledke? Na dokumentu opazimo, da je zapisan uradni zaznamek, da so bili navedeni izsledki uničeni. Navedeni dokument je v PP1/2009 vpisan pod številko 678, šele za tem je z dokumentom preiskovalni sodnik Janez Žirovnik spis PP1/2009 odstopil tožilstvu.«
Tako vodja Odbora 2015 Željko Vogrin opozori še na en dokument, ki potrjuje, da so si na ODT pod vodstvom takratnega šefa Draga Škete privoščili kršitev zakonodaje. Slednji je 7. 5. 2011 ponovno prosil preiskovalnega sodnika Janeza Žirovnika, da za Rajka Kumerja uniči vse izsledke, ki so priloženi v dopisu.
»Kako je mogoče, da je tožilec zavestno ponovno prosil za nekaj, kar bi že moralo biti uničeno dne 10. 2. 2011,« se sprašuje Vogrin. Kdo je torej odgovoren, da dokumenti niso bili uničeni in zakaj tožilstvo na to dejstvo ni opozoril preiskovalni sodnik? So na Šketovem tožilstvu in sodišču v Mariboru z dokumenti ravnali domačijsko? Bo Drago Šketa kot generalni državni tožilec, odredil izredni nadzor nad navedenim nezakonitim početjem tožilstva v Mariboru, ko ga je vodil Drago Šketa? Seveda ne izostane vprašanje Odbora 2015, kako je mogoče, da na vse navedeno Šketa sploh lahko postal generalni državni tožilec?
V Odboru 2015 so zato znova potrkali na vest ministra za pravosodje Gorana Klemenčiča, da v skladu s svojimi pooblastilii uvede postopek izrednega nadzora in po potrebi tudi razreši generalnega državnega tožilca Draga Šketo. Zahtevo o prednostni obravnavi so naslovili tudi na pristojna parlamentarna odbora, kajti prepričani so, da imajo navedene kršitve vse elemente kaznivega dejanja.
Proti Francu Kanglerju je bilo sproženih 21 različnih postopkov pred mariborskimi sodišči. Odbor 2015 je doslej odkril že 19 hujšioh kršitev človekovih pravic, ki so si jih privoščila mariborska redna sodišča, ODT in policija.