Čeprav je premier Borut Pahor pred volitvami javno obljubljal, da se bo politika umaknila iz gospodarstva, se dogaja ravno nasprotno. Zadnje kadrovske igrice v gospodarskih družbah v solastništvu države kažejo, da se v njihovem zakulisju spopadajo tri glavne koalicijske stranke. Ker naj bi v Hitu, Petrolu, Luki Koper in Intereuropi zavladali »neodvisni strokovnjaki« po podobi SD, naj bi bile Golobičevemu Zares poleg energetike prepuščene še telekomunikacije: Telekom, Mobitel, Siol, Pošta. Toda »hijene in šakali« najbolj prežijo na največjo državno banko NLB, kateri prav tako še niso izbrali novega vodstva.
V prejšnjem tednu so dobili novo vodstvo v Petrolu, Hitu in Luki Koper, teden prej pa še v Intereuropi. Petrol in Intereuropo povezuje Bruno Korelič, dolgoletni direktor Luke Koper, član Foruma 21 in nosilec liste SD za koprski mestni svet: je predsednik nadzornega sveta Intereurope in podpredsednik nadzornega sveta Petrola. Velja tudi za neformalnega kadrovika v Luki Koper, čeprav se mu je tam kadrovanje izjalovilo, saj je nadzorni svet v stari sestavi za novega predsednika uprave izbral Gregorja Veselka, ki ga Korelič ni povabil v upravo Intereurope, češ da je še premalo izkušen. Poleg tega nad izbiro (vsaj javno) ni bil navdušen minister za promet Patrick Vlačič.V Hitu pa je predsednik nadzornega sveta Andrej Miška, dolgoletni podžupan Nove Gorice in veljak SD, ki menda izvršuje navodila finančnega ministra Franceta Križaniča. Tako torej v SD izpolnjujejo Pahorjevo predvolilno obljubo o umiku politike iz gospodarstva!
Petrol: Včeraj Udba, danes Pahorjeva koalicija
Nič čudnega, če je znani lobist Božo Dimnik, ki je sicer bližje levi kot desni politični opciji, 9. junija na vprašanje novinarja Financ, ali ga je presenetil odstop njegovega nečaka Marka Kryžanowskega z mesta predsednika uprave Petrola, odgovoril: »Včerajšnje dogajanje me spominja na leto 1948, ko so mojega očeta zaprli nedolžnega in obsodili na 12 let zapora. Udbovec mu je rekel: Podpišite, če ne greste v Sibirijo! Včeraj zjutraj je pravnik prišel h Kryžanowskemu in mu rekel: Podpišite! Takoj po volitvah so prišli k njemu, naj odstopi, tudi mene so nagovarjali, naj odstopi, pa sem bil v njegovem mandatu samo dvakrat v Petrolu. S tem dejanjem so mladi povzpetniki iz drugega tabora zabili poslednji žebelj v krsto poslovne morale in pripomogli k še večji razdvojenosti Slovencev. To je moje največje razočaranje v življenju. Ne zato, ker je Kryžanowski moj sorodnik, temveč ker sem bil priča aktivnostim za njegovim hrbtom, ko se je bojeval proti prevzemu Petrola.«
Kryžanowski je bil za predsednika uprave Petrola imenovan v času Janševe vlade, a vendar nikoli ni veljal za Janševega človeka. Še več, v Petrol je prišel iz Autocommercea, ki ga obvladuje Herman Rigelnik, eden od Kučanovih ljudi. Seveda pa je bil posrednik pri tem prestopu njegov znani stric. Kakorkoli že, prvega moža Petrola je k odstopu prisilil novi nadzorni svet, ki ga je aprila postavila Pahorjeva vlada, v njem pa so Tomaž Kuntarič, Bruno Korelič in Tomaž Berločnik. Prvi je tudi predsednik nadzornega sveta, hkrati je bil februarja letos, prav tako po volji Pahorjeve vlade, izbran za prvega nadzornika Slovenske odškodninske družbe (SOD). Nanj ima menda zelo velik vpliv odvetnik Miro Senica, življenjski sopotnik predsednice LDS Katarine Kresal.
Bruno Korelič je »star« kader SD (še iz časov, ko je bila partija). Tomaž Berločnik velja za Golobičevega izbranca, njegova vloga iz časov, ko je nadzoroval Skimar (Elan), pa je sporna, ker naj bi bilo zoper njega podanih več kazenskih ovadb, med drugim tudi zaradi zlorabe uradnega položaja, sicer pa vodi družbo Berli, d. o. o., ki se ukvarja s podjetniškim in strokovnim svetovanjem. Veljal je tudi za možnega kandidata za predsednika Petrolove uprave, a si je menda premislil, ko je videl, da ne bo izvoljen.
VEČ V TISKANI IZDAJI