GJtPNFnW4AAxeMl Svet24.si

Hud potres prizadel okolico Vidma; tla so se ...

433132554_2134136413613298_5685619191041566114_n Svet24.si

Policija prekinila iskanje male Danke v Banjskem ...

1663812312-036mv Necenzurirano

Kakšna stavka? Največja zasebna klinika podira ...

janez janša, shod Reporter.si

Kdo ima koga za norca? Janša, večkrat v ...

ronaldo 33 Ekipa24.si

Joj, kaj je naredil Ronaldu! To je predrznež, ki ...

Tako bo potekal sončni mrk, ki je marsikoga prestrašil do kosti Odkrito.si

8. april, 2024 - Mrk, ki prinaša katastrofo?!

peter prevc Ekipa24.si

Največji hit! Pojavil se je posnetek enega od ...

Naročilo knjige OZADJE REPORTERJA IN MAGA
Slovenija

Sovdatova: Ustava mora biti živ mehanizem

Deli na:
Sovdatova: Ustava mora biti živ mehanizem

Jadranka Sovdat - Foto: STA

Brez ljudi, ki živijo pravno državo, in brez institucij, ki naj jo spravijo v življenje, bi ustava ostala knjižica, ki se praši na polici, je na tožilskih dnevih v Portorožu poudarila predsednica ustavnega sodišča Jadranka Sovdat. Ustava mora biti živ mehanizem, je še dodala Sovdatova in izpostavila pomen učinkovitega tožilstva za pravno državo.

Sovdatova je pri tem izpostavila tudi svoje poglede na nekatera konkretna vprašanja, povezana s položajem in delovanjem tožilstva. Tako se je vprašala, zakaj državnemu tožilcu v postopku z ustavno pritožbo ni dana možnost "dialoga" z ustavnim sodiščem. Tako bi bil "na mestu razmislek o tem, ali bi bilo primerno pritegniti tudi državnega tožilca v postopek z ustavno pritožbo in mu s tem dati aktivnejšo vlogo pri oblikovanju razlag določb ustave in mednarodnih pogodb o človekovih pravicah".

Kot je dodala predsednica ustavnega sodišča, ima le-to za vzpostavitev take možnosti dovolj razlagalnega prostora v zakonodaji.

Glede samega položaja tožilcev znotraj izvršilne veje oblasti je Sovdatova ocenila, da vse, kar je v skladu z ustavo, ni tudi modro in primerno. "Uvrstitev državnega tožilstva v pravosodje in s tem tudi pod pristojnosti ministra, ki je zadolžen za pravosodje, je modra in primerna," je izpostavila.


Prav tako bi po njenih besedah bilo treba resno preučiti možnost, da bi del policije, katerega pristojnost je odkrivanje kaznivih dejanj, bilo pod okriljem državnega tožilstva in ne del organa v sestavi notranjega ministrstva.

"Tako kot pri predsednikih rednih sodišč bi se mi zdelo celo primerneje, ko bi bila mesta vodij državnih tožilstev mesta napredovanja, ne pa mesta z omejenim mandatom. Samostojni državni organ, samostojnost katerega je prav v tem, da je njegovo delovanje odtegnjeno vplivu vladnega dela izvršilne oblasti, je tako prek njegovih vodstvenih funkcij izpostavljen rednemu, periodičnemu političnemu vplivu," je še posvarila Sovdatova.

Pred Sovdatovo je zbrane na tokratnih tožilskih dnevih nagovoril generalni državni tožilec Drago Šketa. Ta je med drugim poudaril pomen razreševanja sojenj v razumnem roku ter pregona kaznivih dejanj na škodo ranljivih skupin, kot so ženske in otroci, ter tudi delavcev.

Ob novih izzivih, ki so pred tožilci tako na domačem kot mednarodnem področju, vključno z ustanovitvijo skupnega evropskega tožilstva, je Šketa med glavne prioritete uvrstil skrb za celovito varnost ljudi ter sprostitev virov za kakovostnejšo obravnavo prioritetnih oblik kriminalitete. Tako bi denimo bagatelno kriminaliteto, ki predstavlja veliko obremenitev za organe pregona, bilo po njegovem treba v večji meri obravnavati s pomočjo alternativ za kazenski pregon, ki omogočajo znatno hitrejše in ustreznejše reševanje zadev.

X
X
X