Tibora International, ki je pri gradnji centralne čistilne naprave na Ptuju sodelovala s projektantom Kurtom Hagerjem iz družbe Kuster+Hager, kot dobavitelj in montažer strojne in elektro opreme že od septembra 2011toži ptujsko mestno občino za znesek 880 tisoč evrov in pripadajoče obresti. Glavni izvajalec gradnje centralne čistilne naprave v okviru evropsko-slovenskega projekta celovitega varovanja vodnih virov podtalnice Ptujskega polja, težkega 34 milijonov evrov, je bila mariborska družba Cestno podjetje Maribor (CPM). Ta je šla v času zaključka gradnje, ko je bilo izvedenih že 98 odstotkov del, februarja 2011 v stečaj. Tibora je tako terjala plačilo za že izvedena dela neposredno od ptujske občine, ki je to zavrnila – nadaljevalo se je na sodišču. Najprej je okrožno sodišče na Ptuju v osebi okrožne sodnice Milene Vajda tožbeni zahtevek Tibore septembra 2012 zavrnilo, češ da ni utemeljen, to je decembra 2013 potrdilo še višje sodišče v Mariboru, kjer so v senatu sedeli Danja Lekše, Igor Strnad in Danica Šantl Feguš. Po mnenju teh dveh sodišč Tibora ni upravičena ničesar terjati od ptujske občine, pač pa ima pogodbeno razmerje s CPM v stečaju.
Zmotna uporaba prava
Potem ko je Tibora zoper tako odločitev sodišč vložila revizijo na vrhovno sodišče, je ta najvišji organ rednega sodstva sodbo višjega sodišča razveljavil v delu, v katerem je to zavrnilo del tožbenega zahtevka v višini 529 tisoč evrov z zamudnimi obrestmi. V tem delu je zadevo vrnil v novo sojenje na višje sodišče v Mariboru, glede preostalega dela pa je revizijo zavrnil. Ob tem velja poudariti, da vrhovno sodišče reviziji ugodi in sodbe razveljavi v relativno majhnem deležu primerov. Kot pravi Kalchbrenner, so pri Tibori izvedli 98 odstotkov vseh obveznosti iz naslova pogodbe s CPM, del zadnjih plačil pa so zaradi plačilnih težav CPM s soglasjem te družbe prek asignacij prejeli neposredno od ptujske mestne občine, ki jo je tedaj vodil dolgoletni župan Štefan Čelan. Med ključnimi deli spora glede upravičenosti Tibore do odškodnine od ptujske občine je to, ali je Tibora od občine zahtevala direktna plačila oziroma kdaj je to storila. Občina Ptuj je svoje obveznosti do CPM poravnala z enostranskim pobotom, saj je CPM zamujalo z izvedbo del in bi bila na podlagi pogodbe med njima občina upravičena do odškodnine zaradi zamude. Kot rečeno, je občina upravičenost do odškodnine brez dogovora s CPM enostransko pobotala z zahtevki te mariborske družbe v zvezi z izvedenimi in s strani države ptujski občini plačanimi deli.
Po besedah nekdanjega ptujskega župana Čelana so svoje obveznosti do CPM izpolnili, stvar te družbe in Tibore pa so zahtevki Tibore do CPM. Slednja je šla pač v stečaj in bi morala Tibora svoje zahtevke prijaviti v stečajni masi, meni Čelan. Glede na sodbo vrhovnega sodišča je ključna časovna dinamika zadev: če je prišlo med občino in CPM do pobota, še preden je Tibora na občino naslovila zahtevo po direktnem plačilu, potem tožbene zahteve Tibore do občine niso upravičene, če pa je Tibora zahtevala direktno plačilo še pred pobotom, je po določbah obligacijskega zakonika do tega upravičena. Kot so ugotovili vrhovni sodniki v senatu Mile Dolenc, Vladimir Balažic, Marijan Debelak, Miodrag Đorđević in Janez Vlaj, višje sodišče pri svoji sodbi ni upoštevalo okoliščine, kdaj je Tibora od občine zahtevala direktno plačilo, čeprav bi to višji sodniki morali storiti. Tako pa so zmotno uporabili materialno pravo.
Direktne zahteve za plačilo
Kalchbrenner zatrjuje, da je njegovo podjetje vseskozi na občino naslavljalo neposredne zahteve za poplačila, v dokaz za to med drugim predstavi dopis občine, ki ga je ta 9. decembra 2010 naslovila na SKB banko, v njem pa piše, da je Tibora podizvajalec CPM pri gradnji čistilne naprave in da bo zaradi insolventnosti CPM občina podizvajalce za potrjena in izvedena dela plačevala direktno. Pri tem pooblaščenec Tibore poudari, da je občina od države dobila denar, s katerim bi morala plačati za izvedena dela, vendar tega ni storila. Višji sodniki so v svoji obrazložitvi, s katero so zavrnili Tiboro, celo zapisali, da na občini v dopisu banki niso razložili, komu bo občina direktno plačevala za dela. Mar beseda podizvajalcem ni dovolj jasna, mar Tibora ni bila nepoplačani podizvajalec?
Kalchbrenner in nominirani projektant gradnje čistilne naprave, švicarsko podjetje Kuster+Hager, sta Čelana septembra 2014 ovadila na Nacionalni preiskovalni urad zaradi več kaznivih dejanj: poslovne goljufije, goljufije na škodo Evropske unije, zlorabe uradnega položaja, jemanja podkupnine in nevestnega dela v službi. Očitata mu, da potem ko je šlo CPM v stečaj, občina ni zaključka del prepustila obstoječim podizvajalcem, med drugim Tibori, ki je po besedah Kalchbrennerja tako ali tako že dobavila in montirala po inženirjih potrjeno 98 odstotkov strojne in elektro opreme. Župan Čelan je za dokončanje del izbral družbo Elektrostudio Lendava, ki je bilo, poudarja Kalchbrenner, brez znanja, referenc in strokovnih potencialov. Tibora bi ta ista dela opravila za 129 tisoč evrov, občina pa je Elektrostudiu plačala 1,44 milijona, se zgraža njen pooblaščenec. Več o ovadbi v posebnem okvirju.
Kazenska ovadba zavržena
Nekdanji župan ovaden za zlorabo položaja, goljufijo, podkupnino
Bojan Kalchbrenner in inženirski biro Kuster+Hager iz Švice v kazenski ovadbi nekdanjemu ptujskemu županu Čelanu očitata, da je Tibora zaradi izrecnih zagotovil župana nadaljevala dela pri projektu čistilne naprave na Ptuju, čeprav je dolg občine do podjetja na podlagi opravljenih del skupaj z zadržanimi sredstvi v tistem obdobju znašal skoraj 1,7 milijona evrov. Župan naj bi jih zavestno zavedel, da bodo vsa izvedena dela (potrjena od nadzornikov) plačana, čeprav je že takrat vedel, da plačila ne bodo realizirana. Gre za goljufijo, so prepričani, s čimer je občini pridobil premoženjsko korist 880 tisoč evrov, Tibori pa škodo v enaki višini in še deset odstotkov zadržane vrednosti v višini 650 tisoč evrov. Glede tega, da je občina za zaključek del izbrala podjetje Elektrostudio Lendava in ne Tibore, pa opozarjajo, da bi ista dela Tibora izvedla za 129 tisoč evrov, podjetje iz Lendave pa jih je za 1,44 milijona evrov. Šlo je za nenamensko in nezakonito porabo javnih sredstev, trdijo, župan je nevestno ravnal v službi.
Projekt je zaradi tega nestrokovno »dokončan« in ne deluje optimalno ne z energetskega ne s stroškovnega vidika. Župan naj bi tako povzročil škodo Evropski uniji in Sloveniji, ki sta bila sofinancerja projekta (okoli 80 odstotkov EU, preostalo Slovenija), šlo je za goljufijo na škodo Evropske unije, so prepričani. Poleg tega je bil, tako v ovadbi, Elektrostudio neprimeren kandidat – ni imel ustreznih referenc glede gradnje čistilne naprave, in brez primernega znanja za uspešno dokončanje projekta. Pojavlja se sum, da se je župan s tem podjetjem dogovoril za pridobitev posla v zameno za premoženjsko korist, sicer na sklenitev takšne pogodbe ne bi pristal, mu še očita Kalchbrenner. Šlo naj bi torej za sum jemanja podkupnine. MOP naj bi s pobotom z družbo CPM dejansko pobotala evropska sredstva za plačilo izvajalcev in podizvajalcev in jih tako grobo izigrala, kar pomeni nezakonito in nenamensko porabo denarja EU.
Neupoštevanje naročenega mnenja
V prid navedbam, da bi morala občina zaključek gradnje čistilne naprave poveriti obstoječim podizvajalcem, govori tudi pravno mnenje ljubljanskega podjetja Praetor za poslovno svetovanje, ki ga je naročila sama ptujska mestna občina. Strokovnjaki iz Praetorja so zapisali, da je bilo ob stečaju CPM in nezmožnosti, da bi ta nadaljeval projekt, neizogibno potrebno javno naročilo oddati čim prej. Pri tem ni mogoče spoštovati niti skrajšanih rokov za odprti postopek, ali postopek s poprejšnjim ugotavljanjem sposobnost, ali postopek s pogajanji po poprejšnji objavi. Zaradi že vgrajene tehnologije na čistilni napravi bi po njihovem mnenju moral dela zaključiti podizvajalec-dobavitelj tehnologije (torej Tibora). Da je bilo javno naročilo neizogibno potrebno oddati čim prej, so utemeljili tudi s tem, da je zaradi sanacije čistilne naprave prihajalo do nezmožnosti čiščenja odpadnih voda, torej je pretila ekološka katastrofa. Za to, da bi Tibora zaključila dela, so dodali še, da bi bilo to primerno zaradi že vgrajene tehnologije, glede preostalih gradbenih del, ki pa niso bila še začeta, pomenila pa so samostojno celoto, so priporočili odprti postopek.
Kot argument za nadaljevanje del dotedanjega podizvajalca so navedli še to, da bi se tako spoštoval rok za izvedbo projekta do konca leta 2011, saj bi sicer občina lahko izgubila del evropskih sredstev, ali pa bi jih morala celo vračati. Na koncu so predlagali, naj se dotedanjemu dobavitelju tehnologije pošlje povabilo k pogajanjem brez poprejšnje objave v skladu z zakonom o javnem naročanju. Izvede naj se pogajanja, na katerih se določi, pod kakšnimi pogoji se bo izvedlo nujna dela za dokončanje projekta. Kljub vsemu temu se na občini niso odločili, da bi dela nadaljevala Tibora.
Štefan Čelan: Občina je poravnala svoje obveznosti
Na očitke Bojana Kalchbrennerja iz civilne tožbe in kazenske ovadbe zoper MOP in njega se je odzval nekdanji župan Štefan Čelan. Kot pravi, je resnično žalostno, da lahko nekdo, ki je povzročil skoraj sedem milijonov evrov škode pri tem projektu, sedaj toži občino. Konzorcij izvajalcev je namreč zamujal z izvedbo projekta za skoraj dve leti, s čimer so država in sedem sodelujočih občin izgubile deset odstotkov zadržanih evropskih sredstev in bile prisiljene vnovčiti bančno garancijo v višini 3,4 milijone evrov, da so lahko sploh končale projekt. Vse bolj skeptičen postaja do verodostojnosti slovenskega sodstva, ni mu jasno, kako sta lahko dve sodni instanci ugotovili, da podjetje Tibora ni nikoli imelo pogodbe z občino in s tem nobene neposredne pravice do črpanja sredstev, zdaj pa vrhovno sodišče podvomi o delu teh dveh sodišč. Kolikor mu je znano, je vrhovno sodišče od višjega zahtevalo le dodatno preverjanje posameznih dokumentov.
Po besedah Čelana je Tibora International le poštni nabiralnik z enim zaposlenim, ki z občino ni imel nobene pogodbe, prav tako ni bilo nikoli nominirano kot podizvajalec. Imelo je pogodbo s švicarsko družbo Kusten+Hager, ki je bila sama pozneje uvedena v projekt po CPM. Poudarja, da so bile na podlagi pogodbe občine dolžne opravljena dela plačevati izključno na račun vodilnega partnerja – CPM, brez njegovega soglasja tudi ni bilo mogoče plačevati z asignacijami. Glede plačil podjetju Tibora trdi, da so mu plačali vse potrebno na podlagi pogodbe, dokumentov in stečajne zakonodaje, ta družba pa naj bi skušala izigrati predpise in nezakonito terjati denar neposredno od občine. Račun bi moralo izdati družbi CPM, piše Čelan, tega pa po njegovem niso hoteli storiti zaradi predvidenega stečaja CPM, v katerem ne bi prišli do poplačila. Ob stečaju pa občine v skladu z zakonodajo niso smele izvesti plačil sodelujočim v projektu v enem letu pred stečajem, razlaga zakonodajo nekdanji župan.
Glede kazenske ovadbe zoper njega pravi, da z njo ni seznanjen, a kot župan nikoli ni vodil tega projekta, to tudi ne bi bilo v skladu z evropskimi pravili, to so delali strokovnjaki. Zaradi neresnic o njegovem dobrem imenu je Kalchbrennerja ovadil, dodal je še to, da ga Interpol ne more izslediti ne na uradnem naslovu v Nemčiji, ne v Švici. Kot največjo neresnico je označil očitke, da je občina desetkrat preplačala tiste podizvajalce, s katerimi so projekt uspešno zaključili. Pravi, da so pred tem izvajalci, med njimi tudi Tibora, odtujili pošteno plačano projektno dokumentacijo, zato so morali narediti kompletne popise vseh manjkajočih del na vseh gradbiščih. S 129 tisoč evri, ki jih za dokončanje projekta navaja Kalchbrenner, bi lahko vgradili le majhen del opreme na centralni čistilni napravi na Ptuju, ne pa več druge opreme na drugih manjših čistilnih napravah in ne bi zmogli vseh končnih gradbenih del. Podjetje Elektrostudio je bilo podizvajalec Tibore, pravi.
