»Primer kot iz Alana Forda: tisti z boljšimi dohodki že več kot petindvajset let v našem zdravstvenem sistemu profitiramo na račun revnih.«
To je pred tedni v intervjuju za Mladino dejal nekdanji minister za zdravstvo Dušan Keber. Takrat je bil že v vlogi zunanjega svetovalca sedanje ministrice Milojke Kolar Celarc, ki je očitno pri uresničitvi ideje, da bo Slovenija imela zdravstvo po vzoru Severne Koreje ali Kube, ali pa zdravstva ne bo, potrebovala pomoč socialističnega težkokategornika, ki že leta bije boj proti zlobnemu neoliberalizmu, ki ranljive skupine v zdravstvu ožema z dopolnilnim zdravstvenim zavarovanjem (DZZ).
Dopolnilno zdravstveno zavarovanje, ki slovenskemu zdravstvu daje vsaj videz normalnosti po vzoru razvitih držav, je Keber želel ukiniti že v letih med 2000 in 2004, ko je bil minister. Kar ni uspelo njemu, bo očitno Kolar Celarčevi.
Njenemu boju se je nesebično pridružil, potem ko sta odšli državni sekretarki Sandra Tušarin Nina Pirnat, čeprav še danes ni jasno, kako ga je zaneslo na ministrstvo. Ministrica je namreč dejala, da je »hvaležno sprejela Kebrovo pomoč, ki jo je tudi sam ponudil«, Keber pa trdi, da ga je povabila ministrica.
A to niti ni pomembno, važno je, da ima zdaj ob sebi izjemno socialno čutečega človeka, ki bo Cerarjevi vladi pomagal ohraniti in krepiti javni zdravstveni sistem, zagotoviti solidaren način financiranja in zmanjšati neenakosti.
Dušan Keber ni človek, ki bi se zgledoval po razvitem in svobodnem svetu.
Slovenci se bomo po »reformi« še manj svobodno odločali, koliko in komu bomo namenili za naše zdravje. Vse niti bo imela v rokah država, ki bo jemala bogatim in dajala revnim. Čeprav bi moralo biti vsakemu jasno, da se je odveč ukvarjati z revščino, ker ta nima svojih vzrokov. Pravo vprašanje je, kateri so vzroki, da so nekatere države bogate, druge ne. Ampak to je očitno prezapleteno vprašanje, zato se bo Keber rajši ukvarjal s »civilizacijskim premikom«, kot je označil prenos zasebnega dopolnilnega zavarovanja nazaj v javni sistem.
Bistvo nastopa Kebra, ki je na zadnjih evropskih volitvah kandidiral na listi Solidarnosti, meri na denar, ki so ga do zdaj posamezniki kot zasebniki namenjali zavarovalnicam, ki so pobirale premije za DZZ. Keber pač ni človek, ki bi se zgledoval po razvitem in svobodnem svetu tako, da bi se vzpostavil sistem močne konkurence med zavarovalnicami, s tem pa tudi boljše in hitrejše zdravstvene storitve za vse: za bogate in revne.