Zunanji ministri zveze Nato bodo danes v Bruslju razpravljali o Rusiji in sodelovanju z EU v senci negotovosti glede ameriške politike po izvolitvi Donalda Trumpa za predsednika. To bo tudi poslovilno zasedanje za ameriškega zunanjega ministra Johna Kerryja, od katerega se pričakujejo sporočila o pomenu čezatlantskih vezi.
Dvodnevno zasedanje, ki se ga bo udeležil tudi slovenski zunanji minister Karl Erjavec, se bo začelo danes z razpravo o krepitvi vezi med EU in Natom na podlagi izjave iz Varšave.
Generalni sekretar zavezništva Jens Stoltenberg pričakuje danes bistven korak naprej s potrditvijo svežnja več kot 40 ukrepov za uresničitev izjave o krepitvi sodelovanja na sedmih področjih, vključno z bojem proti hibridnim in kibernetskim grožnjam, sodelovanjem v pomorskih operacijah in razvojem zmogljivosti.
Večina članic EU je tudi članic Nata. V preteklosti je bilo veliko kritik zaradi podvajanja dejavnosti obeh organizacij, prizadevanja za krepitev sodelovanja pa so dobila nov zagon po zmagi Trumpa, ki je v volilni kampanji postavil pod vprašaj ameriški prispevek v zavezništvu.
To bo zadnje zasedanje za Kerryja in za nemškega zunanjega ministra Frank-Walterja Steinmeierja. Viri pri Natu od Kerryja pričakujejo nekakšno "politično oporoko", od obeh pa močna sporočila o pomenu čezatlantskih vezi.
Zunanji ministri bodo danes razpravljali tudi o zagotavljanju stabilnosti v južni in vzhodni soseščini, vključno s podporo koaliciji za boj proti teroristični skupini Islamska država z usposabljanjem iraških vojakov in o novi operaciji Varuh morja v Sredozemlju.
Na dnevnem redu je tudi Zahodni Balkan. V Natu bodo po pričakovanjih pozorno spremljali že večkrat preložene predčasne parlamentarne volitve v Makedoniji, pri čemer upajo na ureditev razmer v državi, ki bi omogočila pozitivna sporočila v prihodnje. Makedonija je od vrha zavezništva v Bukarešti leta 2008 v slepi ulici, zlasti zaradi nerešenega spora z Grčijo glede imena.
Najbolj zanimiva bo po pričakovanjih večerna razprava o Rusiji. Stoltenberg poudarja, da si še naprej prizadevajo za bolj konstruktivne odnose z Rusijo, saj je dialog v teh časih, polnih izzivov, ključen.
Po zamrznitvi odnosov zaradi ukrajinske krize leta 2014 sta se letos odvili dve srečanji Nata in Rusije na veleposlaniški ravni, o tretjem pa se še dogovarjajo, tako glede datuma kot vsebine, je povedal Stoltenberg. Rusija se po neuradnih navedbah novega srečanja ne želi udeležiti, če bo na dnevnem redu Ukrajina, pri čemer vztrajajo zaveznice.
Drugi dan zasedanja, v sredo, pa se bodo najprej sestale države, ki gredo skupaj v kanadski bataljon v Latviji v sklopu krepitve odvračalne in obrambne drže s povečanjem navzočnosti zavezništva na vzhodu.
Slovenija je v Varšavi izrazila načelno pripravljenost za sodelovanje, oktobra je na zasedanju obrambnih ministrov potrdila pripravljenost za prispevek, po tokratnem zasedanju zunanjih ministrov pa je v kratkem pričakovati konkretne odločitve glede udeležbe.
Nosilno vlogo v bataljonu, ki naj bi štel od 1000 do 1200 pripadnikov, bo imela Kanada, ki naj bi prispevala okoli 450 vojakov. Poleg Kanade naj bi manevrske čete prispevale še Italija, Španija in Poljska. Albanija in Slovenija pa naj bi prispevali po en vod.
Slovenija naj bi prispevala do 50 ljudi v okviru enot za radiološko, kemično in biološko obrambo, ki naj bi bili nameščeni blizu Rige, a dokončna odločitev še ni sprejeta.
V sredo so na dnevnem redu zunanjih ministrov še odnosi z Ukrajino in prihodnost misije za usposabljanje afganistanskih sil Odločna podpora.