Delovanje prostozidarjev v Sloveniji naj bi bilo javno, tako kot velja tudi v vseh demokratičnih državah. Kljub temu si večina prostozidarjev še vedno želi delovati skrito pred očmi javnosti. Članstvo v prostozidarskih ložah naj bi bilo po njihovem prepričanju nekaj povsem zasebnega, tako kot je zasebno religiozno ali politično prepričanje, hkrati pa se radi sklicujejo na zavezo molčečnosti, s katero so se skozi stoletja ohranjale skrivnosti starodavnih graditeljev in mislecev.
Da je prostozidarstvo še vedno zelo privlačno za številne znane Slovence, med katerimi izstopajo zdravniki, pravniki, arhitekti, umetniki in tehnološki strokovnjaki, smo lahko ugotovili ob prebiranju javno dostopnih uradnih listin (25. člen zakona o dostopu do informacij javnega značaja), ki smo jih prejeli po vložitvi uradne prošnje.Poleg fotokopije dokumentov za registracijo Društva za ohranjanje izročila prostozidarstva Velika lože Slovenije, lože Arcus in lože Žige Zoisa, smo prejeli tudi dokumente, ki so bili podlaga za registracijo vseh statusnih sprememb pri posameznem društvu; med njimi pravila Društva za ohranjanje izročila prostozidarstva Velika loža Slovenije, kjer je že v temeljni določbi zapisano, da je naloga društva spoštovanje zakonov in ustave lastne države. V šestem členu je še zapisano, da društvo deluje javno in da loža o svojem delu obvešča javnost tako, da organizira okrogle mize, tiskovne konference in o svojem delu poroča v sredstvih javnega obveščanja. Ë
Bančni Veliki Mojster
Velika loža Slovenije (VLS), ki je bila ustanovljena 16. oktobra 1999, Velika loža Anglije pa jo je priznala leta 2001, je nastala iz treh lož, najpomembnejšega Dialoga, ki se, kot je razvidno iz dostopnih dokumentov, razglaša celo za naslednika francoske Ilirske lože in lože Valentina Vodnika (ustanovljene tik pred vojno leta 1941, a je takoj po okupaciji Italije prenehala delovati) ter lože Arcus in Žige Zoisa.
Uradni zastopnik Velike lože Slovenije je Mladen Terčelj, imenovan Veliki Mojster. Ker je širši slovenski javnosti povsem neznan, smo prosili za njegovo fotografijo v uradnem oblačilu, vendar so nam odvrnili, da nam je ne morejo poslati, ker je nimajo. Boljši poznavalci delovanja prostozidarstva v Sloveniji po osamosvojitvi, ki ga je v svoji knjigi V znamenju lože precej podrobno in slikovito opisal novinar Andrej Dvoršak, bodo njegovo ime zagotovo povezali s pokojnim prostozidarjem Borom Terčeljem.
VELŽČ V TISKANI IZDAJI