Rusko veleposlaništvo Svet24.si

Izgnani ruski diplomat naj bi zapustil Slovenijo

fantka Svet24.si

Drobna zadovoljstva vodijo v prostor neskončnih ...

1663812312-036mv Necenzurirano

Kakšna stavka? Največja zasebna klinika podira ...

janez janša, shod Reporter.si

Kdo ima koga za norca? Janša, večkrat v ...

kozelj ronaldo Ekipa24.si

250 evrov kazni za Janeza, kar pa ne bo šlo iz ...

skrito-v-raju Njena.si

Edvard Steiner: srčen človek ali velik ...

ronaldo sesko lv Ekipa24.si

Srbi zaradi Slovenije že trepetajo pred evropskim...

Naročilo knjige OZADJE REPORTERJA IN MAGA
Slovenija

Slovenija v spominu agresorjev

Deli na:

Marijan Čad, nekdanji general reškega korpusa, ki naj bi v času osamosvojitvene vojne Ilirski Bistrici zagrozil s prekinitvijo oskrbe. Ker ne more razumeti, »zakaj ga Slovenci skupaj z generalom Kolškom obravnavajo kot kakšnega Mussolinija in Hitlerja, čeprav sta zanje največ storila,« je skupaj z drugimi častniki nekdanje JLA najvišjim predstavnikov države napisal pismo, v katerem jih seznanja, da se mu zaradi neizplačevanja slovenske vojaške pokojne godi huda krivica.

Marijan Čad, nekdanji general reškega korpusa, ki naj bi v času osamosvojitvene vojne Ilirski Bistrici zagrozil s prekinitvijo oskrbe. Ker ne more razumeti, »zakaj ga Slovenci skupaj z generalom Kolškom obravnavajo kot kakšnega Mussolinija in Hitlerja, čeprav sta zanje največ storila,« je skupaj z drugimi častniki nekdanje JLA najvišjim predstavnikov države napisal pismo, v katerem jih seznanja, da se mu zaradi neizplačevanja slovenske vojaške pokojne godi huda krivica.

Mnogi so še vedno prepričani, da general Marijan Čad živi na Reki, a se je izkazalo, da vendarle domuje v Sloveniji. V Dolu pri Ljubljani, kjer je podedoval družinsko hišo po pokojnem očetu, živi sam, saj mu je žena Mileva umrla že pred dvanajstimi leti. Na Reki ima še vedno stanovanje, medtem ko njegov sin Sašo živi v Varaždinu, kjer ima turistično potovalno agencijo Tours Čad. Sprva smo ga poklicali po telefonu, saj smo ga želeli povprašati o pismu, ki ga je skupaj z drugimi upokojenimi častniki bivše JLA naslovil na predsednike najpomembnejših državnih ustanov in varuhinjo človekovih pravic, nato smo ga obiskali še na njegovem domu. Čeprav nas sprva ni hotel sprejeti, češ da je že vse povedano v pismu, se je kmalu omehčal ter nam kot eni izmed »zanimivih popestritev dneva« odprl hišna vrata.

Pokojninski odrezki za plemenitega

Le dan pred našim prihodom se je pri generalu Čadu že mudil slovenski politiki Zmago Jelinčič, ki mu je obljubil, da mu bo za letošnje leto prinesel nov koledar s Titovo sliko. Na naše vprašanje, zakaj ga je obiskal, nas je sprva zavrnil, nato pa kljub temu nadaljeval pogovor, delno v hrvaščini, delno v slovenščini,prepleteni z domačim narečjem: »Gospodu plemenitemu sem dal odrezek od pokojnine. Ta znaša za 48 let in 13 dni delovne dobe okoli 750 evrov.« Pokojnina, ki jo je prejel šele po treh letih od upokojitve, je hrvaška; visokošolska izobrazba ni bila upoštevana. Jelinčiču, ki mu, kot je dodal, zelo zaupa, naj bi izročil tudi druge dokumente: »Podpiram ga, ker ščiti partizanščino, ima svoje stališče in je moralen. Ko sem bil na Reki v največji stiski, saj sem se odločil, da Hrvaški ne bom predal korpusa, temveč le tisti vojski, v kateri sem bil, mi je Jelinčič zbral napisane članke, objavljene v hrvaških časopisih. Všeč mi je tudi zato, ker ima pravilen 'stav' do religije.« Čadu Cerkev namreč ni všeč, obenem naj bi bil ateist, kljub temu pa ne pozabi omeniti, da ga je v vseh teh dvanajstih letih, v katerih je naslavljal prošnje na številne slovenske politike, sprejel le kardinal dr. France Rode: »Po treh predlaganih terminih za pogovor sem se oglasil na škofiji, kjer sva se pogovarjala več kot dve uri. Kave mi ni ponudil, jaz pa sem mu takrat čestital k izvolitvi za kardinala.« Čad je razočaran tudi zaradi odziva oblasti, saj je na zadnje pismo prejel zgolj odgovor o prejemu.
Še najbolj pa se huduje, čeprav se zdi skoraj neverjetno, na bivšega predsednika Milana Kučana: »Po dogodkih v Sloveniji sem se odločil, da grem v pokoj. Krizni štab na Reki me je prosil, naj ostanem, saj so se bali zla, če bo prišel Srb. Dejal sem, da to pa ne, kaj bojo pa dejali moji Slovenci?« Nato je razburjeno nadaljeval: »Pa je Kučan to odobril, pismeno imam od štaba, zdaj pa čez nas govori. Kučan je odobril, da ostanem v JNA! Zdaj pa te izjave ne da? Jaz pa lahko zagovarjam svoje izjave, tudi na sodišču.« Na vprašanje, ali je torej jezen na Kučana, je odvrnil: »Naj najprej razčisti, kdo je ubil Krambergerja! Naj razčisti primer Kramberger!« Z besedami ni varčeval niti takrat, ko je omenil kasnejšega generala Milana Aksentijevića, ki ni bil nikoli komandant divizije in je bil na svojo funkcijo imenovan le zaradi političnih razlogov. Motijo ga tudi vsi tisti, ki niso končali vojaških šol: »V JLA nas je bilo 131 generalov in vsi smo bili šolani, le eden je dobil to funkcijo na podlagi izkušenj iz NOB.« Danes je drugače, saj naj bi imel prednost predvsem kader brez ustrezne izobrazbe.

VEČ V TISKANI IZDAJI