Po dosedanji pravni praksi je mogoče odškodnine, ki jih je v neki državi povzročila druga država - v primeru Slovenije med drugo svetovno vojno je to Nemčija - mogoče izplačati le, če država o tem sprejme ustrezen zakon, pa še v tem primeru škodo plača sama in ne država napadalka, če ni tako dogovorjeno s sporazumom.
Oktobra 2010 je ministrstvo za pravosodje pripravilo osnutek predloga zakona o povračilu premoženjske vojne škode, ki so jo jugoslovanski državljani utrpeli med drugo svetovno vojno na ozemlju današnje Slovenije.
Predlog je opredelil upravičence, vrste priznane škode in način dokazovanja. Predvideval je, da lahko najvišja odškodnina znaša 150.000 evrov, da bodo o zahtevkih odločale upravne enote in da bo zavezanec za izplačilo odškodnine Slovenija. Skupna ocenjena višina odškodnin je bila 520 milijonov evrov, a je bil predlog nato umaknjen.
Zadeva je na dnevni red politike znova prišla v ponedeljek, ko je poslanka ZL Violeta Tomič v poslanskem vprašanju ministra za pravosodje Gorana Klemenčiča povprašala, ali namerava ministrstvo pripraviti nov predlog zakona ter ali namerava Slovenija uveljavljati odškodnino od Nemčije.
Klemenčič je poslanki odgovoril, da povračila vojne škode od Nemčije ali Italije po "zanesljivih izkušnjah in mnenju slovenskega zunanjega ministrstva" ni pričakovati, edina podlaga za izplačilo bi tako sprejem zakona, po katerem bi Slovenija odškodnine financirala sama. "Vendar, dejstvo je, da so ocenjene finančne posledice sprejetja tovrstnega zakona glede na položaj po mnenju vlade nesprejemljive. Stroški bi namreč po zelo zadržanih ocenah znašali od 550 do 800 milijonov evrov, da ne govorimo o dolgotrajnih postopkih pred upravnim sodiščem," je dejal Klemenčič.
Iz primerjalnega pregleda odškodnin za vojno škodo, ki ga je pripravil raziskovalno-dokumentacijski sektor DZ, je sicer razvidno, da je Slovenija v času druge svetovne vojne utrpela za skupno 1,7 milijarde evrov materialne škode. Podobno je ocenila vladna medresorska skupina, ustanovljena leta 2003, ki je ugotovila, da je bila materialna škoda povzročena 150.000 oškodovancem, in sicer v višini več kot dveh milijard evrov.
Tudi avtorji omenjenega pregleda ugotavljajo, da odškodnine za škodo trenutno ni mogoče terjati ne pred slovenskimi ne pred mednarodnimi sodišči in da bi bilo to mogoče šele, če bi Slovenija za to sprejela ustrezen zakon.
Države, ki so doživele grozote druge svetovne vojne, imajo po ugotovitvah avtorjev vprašanje odškodnin urejeno zelo različno - ponekod tovrstnih zakonov ni, tam kjer so, pa so odškodnine na nek način omejene. "Vzroki tega so verjetno v velikem obsegu škode na premoženju pravnih in fizičnih oseb, ki bi pri mnogih državah, kjer so bili boji oziroma nacistični teror najhujši, pomenil odškodnine v višini, ki bi (pre)močno obremenile javne finance oziroma davkoplačevalce," so zapisali.