Holding Slovenske elektrarne (HSE) je konec januarja na Dunajski mednarodni center za arbitražo vložil tožbo proti ameriški multinacionalki General Electric Power, pravni naslednici francoske družbe Alstom Power, dobaviteljice tehnološke opreme za šesti blok Termoelektrarne Šoštanj (Teš 6), pravijo viri portala Siol.net.
Na HSE, ki ga od torka začasno vodi Stojan Nikolić, so sicer v zvezi z omenjeno informacijo za portal dejali le, da "v interesu zaščite vseh obstoječih in potencialnih pravnih postopkov teh ne komentirajo". Podoben je bil tudi odziv predsednika nadzornega sveta HSE Milana Perovića. Na Dunajskem mednarodnem centru za arbitražo pa so pojasnili, da podatkov o aktualnih postopkih ne razkrivajo, prav tako ne imen toženih in tožečih strank.
Dunajski mednarodni center za arbitražo je sicer institucija Avstrijske zvezne gospodarske zbornice, ki je za reševanje sporov pristojna tudi po pogodbi med Tešem in Alstomom Powerjem. Postopek ni javen, zelo verjetno pa bo trajal več let. Obe stranki v postopku lahko imenujeta enega ali več arbitrov. Na državnem pravobranilstvu so pri tem za Siol.net povedali, da v postopku ne sodelujejo.
HSE naj bi s tožbo od največjega Teševega dobavitelja zahteval plačilo okrog 250 milijonov evrov odškodnine. Toliko po ugotovitvah policije, ki je sume kaznivih dejanj v poslu z dobavo opreme začela preiskovati že leta 2012, znaša tudi protipravna korist, ki jo je domnevno pridobil Alstom Power.
Koliko bo arbitraža stala HSE in katera odvetniška pisarna holding zastopa, uradno ni mogoče izvedeti. Iz javno dostopnih podatkov pa je razvidno, da je HSE že sredi lanskega leta podpisal 300.000 evrov vredno pogodbo z Odvetniško pisarno Rojs, Peljhan, Prelesnik in partnerji, časovno omejeno "do izvedbe postopka". V istem obdobju je za nedoločen čas najel tudi ameriško odvetniško družbo David A. Pawlak, ki je specializirana za svetovanje pri mednarodni investicijski arbitraži, navaja portal.
Pogodbo z Alstomom je sicer junija 2008 podpisal nekdanji direktor Teša Uroš Rotnik. Prav ta pogodba, tako Siol.net, je izvirni greh vseh poznejših težav šestega bloka, vrednega 1,43 milijarde evrov. Pomenila je ključni vzvod, s katerim je tedaj še francoski Alstom Power slovenskega partnerja stiskal v kot ves čas priprave in implementacije projekta. Prvotno dogovorjena vrednost pogodbe je znašala 654 milijonov evrov. Po zaslugi 11 aneksov in 19 variacij (dogovorov) je v poznejših letih zrasla na več kot milijardo evrov. Poleg tega, da v njej ni bilo protikorupcijske klavzule, ni temeljila na slovenskem, ampak na švicarskem pravu.