Na SŠK sicer v izjavi za javnost navajajo, da o problematiki vlomov s policijo potekajo redni pogovori. Med drugim je ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore februarja predstavnike Policijske uprave Ljubljana sprejel na delovno srečanje. Obvestili so ga o svojem delu pri odkrivanju kriminalnih dejanj in poudarili pomembnost preventivnih ukrepov pri varovanju oseb in premoženja, navaja SŠK.
Vsi skupaj so tudi izrazili upanje, da bodo kriminalna dejanja raziskana, in podarili nujnost medsebojnega sodelovanja, posebej sodelovanja med župniki in vodji policijskih okolišev.
SŠK pa je duhovnike tudi že obvestila, naj poskrbijo za ustrezno varnost cerkvenih objektov.
Policija je po podatkih generalne policijske uprave pred dvema letoma zabeležila 31 vlomov in tatvin v cerkve in župnišča, lani 63, letos pa zgolj v prvi polovici leta že 108. "V letošnjem letu in v drugi polovici lanskega leta smo obravnavali več premoženjskih kaznivih dejanj, storjenih v cerkvah, župniščih in drugih sakralnih objektih, kot pa v preteklih obdobjih," pravijo na policiji.
Največ primerov so obravnavali na območjih celjske, kranjske, ljubljanske in novogoriške policijske uprave.
Kot navajajo, gre predvsem za vlome oziroma velike tatvine, obravnavali pa so tudi tatvine in rope.
Ugotavljajo še, da so cerkveni objekti večinoma opremljeni v skladu z osnovnimi samozaščitnimi ukrepi.
Zadnji primer se je sicer po poročanju medijev zgodil v noči na ponedeljek, ko so štirje zamaskirani neznanci vlomili v župnišče v Cerkljah na Gorenjskem, pri tem pa tudi fizično napadli župnika, ki je bil lažje poškodovan. Po navedbah kranjskih policistov so odtujili manjši znesek denarja.