Tožilstvo nikoli ni in tudi nikoli ne bo delalo politično, je po današnji zaprisegi v DZ v izjavi za medije poudaril novi generalni državni tožilec Drago Šketa. Kot je napovedal, si bo prizadeval, da morebitni politični pritiski ne bodo dosegli državnih tožilcev ter da bodo tožilci lahko delali samostojno in neodvisno.
"Zadal sem si precej nalog, vendar verjamem, da so s poglobljenim, strokovnim in sistematičnim pristopom ti cilji dosegljivi ter da bomo na dolgi rok dosegli spoštljiv odnos do tožilske funkcije in organizacije," je v nagovoru ob zaprisegi izpostavil Šketa.
Kot je zagotovil, si bo tudi prizadeval, da bo državno tožilstvo "še naprej usmerjalo vse svoje moči v uresničitev svojega temeljnega cilja - zagotavljanja uspešnega, ustreznega in zanesljivega kazenskega pregona za vsa kazniva dejanja".
Po Šketovih besedah bo državno tožilstvo s takim pristopom "okrepilo zaupanje tako strokovne kot tudi laične javnosti v našo neodvisnost in objektivnost". Izpostavil je še pomen tožilske organizacije pri ustvarjanju pravičnega in učinkovitega pravosodja.
Zaprisege novega generalnega državnega tožilca pred predsednikom DZ Milanom Brglezom se je udeležil tudi minister za pravosodje Goran Klemenčič. V izjavi za medije je spomnil, da sta kandidaturo Škete podprla vlada in ministrstvo, zato se sodelovanja z njim "absolutno veseli".
Šketa po ministrovih besedah prinaša v tožilsko organizacijo "zelo potrebno novo energijo in zagon". Dejal je, da se je Šketa že pri vodenju Okrožnega državnega tožilstva v Mariboru izkazal kot sodelavec, ki je odprt za sodelovanje in ki si prizadeva za avtonomijo državnega tožilstva.
"Danes je dober dan," je pravosodni minister povzel prihod Škete na mesto generalnega državnega tožilca. Klemenčič je še opozoril, da vrhovno državno tožilstvo rabi "bolj aktivno vlogo pri usmerjanju enovite politike pregona".
Primer Kangler ni ustavil Škete
Generalno državno tožilstvo so v preteklosti vodili Anton Drobnič, Zdenka Cerar, Barbara Brezigar ter nazadnje Fišer. Šketa bo tako peti generalni državni tožilec in najmlajši med njimi, saj je januarja dopolnil 48 let. Šketa je kmalu po potrditvi v DZ v pogovoru za časnik Večer napovedal, da bo pri svojem delu velik poudarek dal gospodarski kriminaliteti in sankcijam s tega področja. Šketo so poslanci potrdili 22. marca letos.
Po njegovem prepričanju se gospodarski kriminal ne sme izplačati, nadaljevanje slabih praks pa bo treba preprečiti tudi s strožjo kaznovalno politiko.
Državni tožilci so se okrepljenemu pregonu gospodarske kriminalitete prilagodili z ustanovitvijo specializiranega tožilstva, po mnenju Škete pa bi bilo zaželeno ustanoviti tudi specializirano sodišče, da bo lahko s svojimi uporabnimi znanji akumuliralo vse zadeve, ki prihajajo s specializiranega tožilstva, je še dejal za Večer.
Šketa je bil od oktobra 2010 pa do letošnjega imenovanja za generalnega državnega tožilca vodja Okrožnega državnega tožilstva v Mariboru. Zaradi dela mariborskih tožilcev je tudi sam pri nekaterih nepriljubljen, na primer pri nekdanjem mariborskem županu Francu Kanglerju.
Tako so v minulih dneh v Odboru 2015 znova opozorili na domnevne kršitve človekovih pravic v primeru Kanglerja in predsednika vrhovnega sodišča Damijana Florijančiča pozvali k nadzoru na mariborskem sodišču. Po njihovih trditvah naj bi sodnik kazenski spis predal mariborskemu tožilstvu v nadaljnjo obravnavo, čeprav naj bi se zavedal, da se vsi izsledki in vsi ukrepi hranijo le na sodišču.
To naj bi dokazoval tudi podpis Škete, ki je potrjeval, da je omenjeni dokument in njegove priloge videl. Kot so poudarili v Odboru 2015, bi moral biti Šketa pozoren na ravnanje pristojnega tožilca, ga opozoriti na nezakonitost dela, spis pa vrniti sodišču. K uvedbi izrednega strokovnega nadzora na tožilstvu so v Odboru pozvali tudi Fišerja, od katerega pa vodenje slovenskih tožilcev danes prevzema prav Šketa.
