Golobič je zoper novinarja vložil kazensko tožbo, ker naj bi s članki o neustrezno pripravljenem projektu energetske sanacije UKC Ljubljana posegel v njegovo čast in dobro ime. Storil naj bi kaznivo dejanje žaljive obdolžitve. A kot nekdanji vodja te največje zdravstvene ustanove nosi tudi Golobič zaradi slabe priprave bolnišnice na projekt veliko odgovornost, da je potekajoča obnova glavne stavbe (Hospital) zamudna in še dražja. To je bila med drugim vsebina člankov. Po mnenju odvetnika pa naj bi šlo za »sistematičen, vnaprej premišljen in naklepen ter protipraven napad« nanj.
Najprej je okrožno sodišče v Ljubljani pred pol leta gladko zavrglo njegovo kazensko tožbo. Sodniki so ugotovili, da iz pisanja ne izhajajo nikakršne žaljive obdolžitve, niti ni bil tak namen, pač pa gre zgolj za kritično presojo dela (nekdanjega) generalnega direktorja UKC Ljubljana. Toda odvetnik se je na sklep pritožil, tako je zdaj zanj sledila še hladna prha z višjega sodišča v Ljubljani. Sodni senat v sestavi višjih sodnic Tatjane Merčun, Lee Habjanič ter Nine Drozdek Draganić je njegovo pritožbo zavrnil kot neutemeljeno. Med drugim zato, ker se večina zapisov, na katere se tožba nanaša, sploh ne dotika Golobiča.
V obrazložitvi sodbe višjega sodišča piše, da so bili članki napisani v sklopu preiskovanja energetske sanacije UKC Ljubljana, ki se financira iz državnega proračuna, javnost pa je imela o delu Golobiča, ko je bil na čelu UKC, absolutno pravico do seznanjenosti. V člankih se novinar o njem ni izjavil grobo, napadalno oziroma žaljivo. Iz pojasnila sodnic izhaja, da je imel novinar zanesljive vire in podlago za obravnavo poteka sanacije in vloge Golobiča, namen člankov pa ni bil usmerjen v napadanje, zaničevanje, omalovaževanje njegovega dobrega imena. Po mnenju sodnic je bilo pisanje res izrazito kritično, ponekod cinično, zbadljivo oziroma posmehljivo in populistično, vendar novinarju ni moč pripisati diskreditacije Golobiča.
Tako iz člankov ne izhaja nobena negativna vrednostna sodba v zvezi z njegovimi osebnostnimi lastnostmi. Ni podanih znakov kaznivega dejanja žaljive obdolžitve niti razžalitve, zaradi česar je sodni senat prvostopnega sodišča po prepričanju višjih sodnic novinarjevemu ugovoru zoper tožbo utemeljeno ugodil in zasebno kazensko tožbo zavrgel. Ker je bil torej sklep, ki ga je Golobič izpodbijal na višjem sodišču, pravilen in zakonit, pritožba Golobiča ni utemeljena, zato jo je višje sodišče zavrnilo. Zadeva je postala pravnomočna, nekdanji prvi človek UKC Ljubljana v tožbi ni uspel, pa četudi je odvetnik.