Z zakonom se je zakonita zastava pravice države oziroma občine pri prejemanju denarne socialne pomoči in varstvenega dodatka dopolnila s tem, da se prejemnikom socialnih pomoči z vpisom v zemljiško knjigo prepovedala obremenitev in razpolaganje z nepremičninami, ki jo imajo v lasti. Socialni prejemki so se tako spremenili v kredit države socialno najbolj ogroženim, ki je bil zavarovan z njihovo nepremičnino. Zato ga je opustilo več kot 33 tisoč upokojencev, prav tisti z že tako najnižjimi pokojninami. Zaprosilo za varstveni dodatek se je samo med letoma 2010 in 2012 zmanjšalo za 78 odstotkov.
Poslanska skupina SDS je že lani predlagala ustrezno novela zakona o socialno varstvenih prejemkih, pred meseci pa se je zmigala tudi ministrica za delo Anjo Kopač Mrak in vlada, ki je konec novembra potrdila novelo tega zakona in ga posredovala v obravnavo državnemu zboru po skrajšanem postopku. Z njo bo SD-jeva ministrica Kopač Mrakova pohodila določbe zakona, ki jih je zagovarjala kot državna sekretarka. Institut zaznambe na nepremičninah se naj bi torej ukinil za vse primere vpisanih zaznamb in za vse nove upravičence s stanovanjem (hišo), v katerem živijo, v vrednosti do 120.000 evrov. Tudi vračilo prejete pomoči se po novem ukinja za vse prihodnje upravičence s stanovanjem (hišo), v katerem živijo, v vrednosti do 120.000 evrov. Vračilo sredstev (omejitev dedovanja) za že dodeljeno oziroma prejeto denarno socialno pomoč in varstveni dodatek pa se ohrani. Drugačna rešitev bi bila namreč nepravična do oseb, ki so izplačano socialno pomoč oziroma varstveni dodatek vrnile za časa življenja ter do zapustnikov, katerih premoženje se je omejilo.
Po podatkih ministrstva je med 10.000 prejemniki varstvenega dodatka 2.500 zaznamb, med 55.000 prejemniki denarne socialne pomoči pa okoli 6.600 zaznamb. Od tega je 1.100 primerov takih, ko nekdo hkrati prejema tako denarno socialno pomoč kot tudi varstveni dodatek.