Zakaj bi sicer Rode za velikonočni blagoslov stal ob papežu Frančišku v Vatikanu, čez nekaj dni pa se že bratil z velikim podpornikom Milana Kučana, Janezom Škrabcem na Hrovači pri Ribnici?! Škrabec namreč uteleša vse, proti čemur je bil še nedavno Rode. Povrh vsega cerkev še danes, petindvajset let po osamosvojitvi, spada med levičarske ideološke nasprotnike številka ena v Sloveniji. Zato je višek grotesknosti, da je pogovor z Rodetom vodila Manca G. Renko, ki je javnosti znana predvsem po svoji zvezi s skrajnjim levičarjem in vodjem Združene levice, Luko Mescem. Ravno Meščeva stranka je glavna nosilka sovražnega in nestrpnega odnosa do cerkve, torej tudi do Rodeta kot visokega cerkvenega dostojanstvenika.
Rodetovo gostovanje na Škrabčevi domačiji je sporno samo po sebi. Prvič: Janez Škrabec poveličuje režima Vladimirja Putina in Aleksandra Lukašenka, ki sta Rusijo oziroma Belorusijo postavila na črni seznam organizacije Human Rights Watch zaradi brutalnega teptanja temeljnih človekovih pravic. Še več, Škrabec obe državi Sloveniji ponuja za zgled, čeprav sta po mnenju organizacije Transparency International Rusija in Belorusija popolnoma skorumpirani državi. Kako se lahko Rode pajdaši s Škrabcem, saj sta kriminal in teptanje človekovih pravic v popolnem nasprotju s krščansko dogmo!?
In drugič: Škrabec je ustanovni član Kučanovega Foruma 21. Je veliki malikovalec propadlega jugoslovanskega totalitarnega komunističnega režima, ki ga je Rode v svojih javnih nastopih redno ostro kritiziral in bil zaradi tega deležen napadov v levičarskih medijih. Rode je namreč veliko praha dvignil s svojim nasprotovanjem komunističnemu totalitarizmu in rdeči zvezdi, ki ju je želel izgnati iz Slovenije. Spominjamo se ga predvsem po njegovih bombastičnih izjavah med opravljanjem funkcije ljubljanskega nadškofa in metropolita (1997−2004).
Zaradi svojih ostrih izjav je bil deležen silovitih kritik v levičarskih dominantnih medijih: od primerjav ljudi z nemškimi ovčarji do ostrega nasprotovanja splavu, itd. Levičarji so mu še posebej zamerili zahteve, da se cerkvi vrne denacionalizirano premoženje, saj še danes menijo, da mora biti vse premoženje zgolj v rokah rdečih tajkunov iz Foruma 21. Zato je toliko bolj šokantno, da je Rode na svojem »romanju« v Hrovačo pozabil na vse to, odigral že tolikokrat videno vlogo »mostiščarja« na desnici in podal roko svojim ideološkim nasprotnikom na levici, da pokažejo, kako demokratični so.
Rode se je z gostovanjem na Škrabčevi domačiji dejansko vrnil na kraj zločina. Če pogledamo arhiv dosedanjih dogodkov na Škrabčevi domačiji, vidimo, da so ti v prvi vrsti posvečeni promociji ideologije Kučanovega Foruma 21 (F 21). Januarja letos sta Božo Repe in Kučan predstavljala biografijo šefa F 21. Urednik Sobotne priloge Dela in propagandist F 21 Ali Žerdin bo konec aprila predstavil biografijo Franceta Bučarja, ki je z blokado lustracije omogočil kontinuiteto Kučanovemu klanu v samostojni Sloveniji. Marca 2014 je odmevala predstavitev knjige Zdenka Roterja Padle maske (2013), Kučanovega dolgoletnega svetovalca. Ravno v omenjeni knjigi se »rdeči« Roter spominja zelo prijetnih stikov z »črnim« Rodetom v 70. in 80. letih prejšnjega stoletja. In to kljub dejstvu, da se je Roter kot pripadnik SDV ukvarjal prav s katoliško cerkvijo, torej bi od Rodeta pričakovali povsem drugačno držo. Roter denimo poroča, da sta se z Rodetom v propadlem režimu srečavala na različnih teoloških konferencah in skupno pisala uvodnike za zbornike s konferenc.
V 90. letih so se odnosi med njima nekoliko ohladili, vendar Rode z rdečimi prijatelji ni povsem prekinil, saj Roter navaja, da je med Rodetom in Kučanom tudi v novi državi veljal nekakšen pakt o nenapadanju. V tej luči lahko razumemo tudi Rodetov obisk pri Kučanovem forumašu Škrabcu – kot nadaljevanje starih zavezništev, s katerimi se je Rode odpovedal svojim načelom in identiteti in v zameno dobil pozitivno obravnavo v sicer sovražnih levičarskih dominantnih medijih. Rodetovo bratenje s Kučanovim Škrabcem je treba razlagati tudi v kontekstu Škrabčeve lanske izjave: »Če bi Kučan imel stranko, bi jo volil. Zdaj sem volil Ljudmilo Novak, ki je kandidirala v Ribnici, in program njene stranke.« Škrabec je s tem dejansko sporočil, da je Kučan tista presečna točka, ki v zadnjih petindvajsetih letih samostojne države vedno znova pomeni »poroko« med levico in desnico. Seveda vedno v korist levice in na škodo desnice!
Rode je s svojim gostovanjem v Hrovači pokazal, da je tudi sam eden od kamenčkov v mozaiku, ki ga je treba sestaviti, da ugotovimo, kaj je narobe s slovensko desnico, katere naravna zaveznica je tudi cerkev. Podobno kot Lojze Peterle s sodelovanjem na srečanju Kučanovega F 21 novembra 2014 je tudi Rode Kučanovemu podporniku Škrabcu z gostovanjem v Hrovači dal človeški obraz in legitimnost. Čeprav mu tega ni bilo treba in je s tem sam izgubil obraz in legitimnost. Hkrati je pokazal, da se ni nič naučil iz dosedanjih napak slovenske desnice in drugih cerkvenih dostojanstvenikov, temveč jih na vrat na nos ponavlja, ko preko Škrabca levici ponuja roko v zameno za borne pozitivne medijske predstavitve. Čeprav ga je levica že neštetokrat do krvi ugriznila v roko, denimo z lažmi o nezakonskem sinu. In ga bo tudi v prihodnje, takoj ko se bo pokazala potreba po tem.
Rodetovo gostovanje pri Škrabcu je bilo v najbolj osladni podobi predstavljeno na spletnem portalu Siol.net. Z Rodetom so naredili intervju, propadli politik Luka Lisjak Gabrijelčič pa je v hvalnici Rodetovemu pajdašenju s Škrabcem pokazal, da ima zaradi patološkega vsegliharstva akutne težave z identiteto. Ovacije za Rodeta na Siol.netu ne presenečajo, saj je odgovorni urednik tega portala Uroš Urbas dejansko drugi Janez Markeš. Kakor Markeš je tudi Urbas v svoji novinarski karieri konvertiral od klerikalca do zagovornika pajdaškega kapitalizma F 21. Ne preseneča torej, da Gabrijelčič in Urbas ponujata Sloveniji kot rešitev spoj Rodetovega klerikalizma in Škrabčevega kučanizma.
Na desnici, ki je sicer vedno tekla v obrambo Rodeta, ko so ga napadali z levice, je ob njegovem bratenju z rdečim Škrabcem zazevala popolna odsotnost refleksije ali kritike. Niso se vprašali o Rodetovem spornem dejanju ali vsaj podvomili o njem. Dejansko je Rode pokazal, da je cerkev podobno kot slovenska desnica v globoki krizi, saj igrata tisto vlogo, ki jo jima vseskozi določa levica: bodisi ideološkega sovražnika, ki ga je treba streti, ali pa večni privesek levice, ki daje levici legitimnost in videz demokratičnosti. Sicer se ne bi za nekaj bednih pozitivnih predstavitev v medijih ponižal in s Škrabcem odigral groteskni par.
Kolumne izražajo stališča avtorjev in ne nujno uredništva Reporterja.