Predsednik Kulturnega društva Ljubljana – Kijev Andreja Hevka bo v petek zvečer v Trubarjevi hiši literature predstavil svojoknjigo Ševčenko in Slovenija. Hevka, ki ima ukrajinske korenine (rojen je bil sicer v Bosni), ima ta »spomenik« očetu ukrajinskega naroda za svoje življenjsko delo. Preko poezije in osebnosti tega ukrajinskega preroka je tudi spoznal Ukrajino, začutil njeno moč in bolečino Ukrajincev. Še kot tajnik Društva Karpati je bil pred desetletjem med tistimi, ki so poskrbeli za izid faksimileja zbirke Kobzar (kar pomeni goslač), ki jo je pred dobrimi stotimi leti poslovenil duhovnik Josip Abram Trentar ter za postavitev doprsnih kipov Ševčenku in Abramu v Štanjelu.
Na naše vprašanje, kaj imata skupnega Prešeren in Ševčenko, je v pogovoru za Reporter dejal, da je bila tematika njunih pesmi oziroma literature podobna. »Oba sta bila romantična in nesrečno zaljubljena pesnika, predvsem pa sta postavila temelj slovenski in ukrajinski književnosti. Med njima je seveda nekaj tudi razlik. Prešeren, denimo, le ni bil tak siromak, bil je doktor, lahko si je privoščil pestro družabno (tudi gostilniško) življenje. Ševčenko je bil na svobodi le šest let, v izgnanstvu dolga leta ni smel ne pisati in ne slikati. Ker mu je uspelo napisati, je moral skrivati. Kljub temu vsemu ohranil zdrav razum, ker je prikrito vendarle slikal in pisal pesmi, ki jih je skrival v vojaških škornjih. Ruski režim ga je kot navadnega vojaka poslali na Ural, in nato še v kirgiško puščavo na obalo Aralskega jezera s prepovedjo, da piše in slika. Nenehoma je za njim stal paznik in prežal na vsak njegov gib.«