Nacionalni preiskovalni urad je v sredo v Ljubljani opravil štiri hišne preiskave v zvezi s sanacijo bank iz konca leta 2013. Pod drobnogled so po več prijavah oškodovancev vzeli sum neupravičeno izrečenega izrednega ukrepa prenehanja obveznosti banke, neuradno prav ravnanje Banke Slovenije pri izbrisu podrejenih obveznic NLB.
Preiskava je, kot so potrdili, potekala na Banki Slovenije, NLB, revizijski hiši Deloitte, po poročanju medijev pa tudi v revizijski hiši Ernst & Young. Preiskovalci so zbirali obvestila in dokaze za utemeljitev suma storitve kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja, ki so ga osumljene štiri fizične osebe. Nobeni ni bila odvzeta prostost, ker za to ni bilo podanih zakonskih razlogov.
Po informacijah medijev so se med preiskovanci znašli guverner Banke Slovenije Boštjan Jazbec, nekdanja viceguvernerka Stanislava Zadravec Caprirolo in Tomaž Čemažar, ki je vodil projekt. Med imeni se je sprva pojavljala tudi viceguvernerka Mejra Festić, ki pa je zanikala, da bi bila med osumljenimi. Izkazalo se je, da je med njimi nekdanji viceguverner Janez Fabijan.
Preiskave so po neuradnih podatkih portala 24ur.com trajale pozno v noč, v njih pa je bilo veliko pregovarjanja in pogajanj o tem, kaj lahko kriminalisti odnesejo oziroma zasežejo in česa ne. Čeprav so bile sodne odredbe za hišne preiskave jasne, je menda večina osumljencev protestirala, ker je šlo za zaseg računalniških podatkov, strežnikov, elektronske pošte in drugih občutljivih podatkov.
Tako se je v zgodbo vključil tudi predsednik ECB Draghi, ki je, kot so sporočili iz Banke Slovenije, dobil informacijo o preiskavi od guvernerja Jazbeca. Nato je v pismu generalnemu državnemu tožilcu Zvonku Fišerju obsodil zaplembo zaupnih informacij ECB na notranjem omrežju Banke Slovenije ter "izrazil uradni protest zaradi nezakonite zaplembe informacij ECB".
Pismo s podobnimi ugotovitvami je poslal tudi Junckerju in ga pozval, naj posreduje, ker ukrep slovenske policije postavlja pod vprašaj uresničevanje nalog Banke Slovenije in njenega guvernerja. V obeh pismih je Draghi zapisal, da bodo v skladu s slovensko zakonodajo raziskali možne primerne pravne ukrepe, ker so podatki ECB zaščiteni z zakonodajo EU, ki ECB daje posebno imuniteto.
Fišer v odgovoru Draghiju: Po meni dostopnih podatkih preiskava v skladu z odredbo
Generalni državni tožilec Zvonko Fišer je v odgovoru predsedniku ECB Mariu Draghiju zapisal, da je bila hišna preiskava na Banki Slovenije po njemu dostopnih podatkih opravljena v skladu z odredbo, zato poziva ne sprejema. Na tožilstvu pravijo, da do hišnih preiskav ne bi prišlo, če bi Banka Slovenije predala zahtevano dokumentacijo.
Kot je na današnji novinarski konferenci pojasnil Fišer, je guverner Banke Slovenije Boštjan Jazbec v sredo obvestil predsednika Evropske centralne banke (ECB) Draghija o zasegu dokumentacije v predkazenskem postopku. Draghi je nato v pismu generalnemu državnemu tožilcu nasprotoval zasegu, zahteval odpravo kršitve in napovedal uporabo možnih pravnih sredstev v primeru zasega.
Fišer je na novinarski konferenci pojasnil, da mu je že odpisal, da tega ne bo storil. Vodja specializiranega državnega tožilstva Harij Furlan pa je pojasnil, da se je guverner preko svojega pooblaščenca skliceval na imuniteto, o tem je nato odločala preiskovalna sodnica, ki mu ni ugodila, tako da je policija s hišno preiskavo na Banki Slovenije začela šele ob 14. uri, ko je dobila njeno odobritev.
Furlan je poudaril, da je policija že od januarja 2015 zbirala obvestila o sumu storitve kaznivega dejanja zlorabe položaja določenih oseb iz Banke Slovenije. "Policija je večkrat zahtevala dokumentacijo, del je bil izročen in takrat se Banka Slovenije ni sklicevala na imuniteto," je pojasnil. Dodal je, da se je dokumentacija pogosto predajala selektivno, do hišnih preiskav pa ne bi prišlo, če bi policija dobila vso zahtevano dokumentacijo.