Če bi bile volitve to nedeljo, bi zmagala SDS, ki bi dobila 16,6 odstotka podpore. S 14 odstotki bi ji sledila SD, tej pa SNS s 3,8 odstotka podpore, je pokazala anketa FUDŠ. Vlade ne podpira dobrih 47,5 odstotka. Skoraj polovica oz. 49,4 odstotka jih tudi meni, da predsednik države ni ravnal prav, ko je odlikoval Tomaža Ertla.
Med strankami bi po anketi Fakultete za uporabne družbene študije v Novi Gorici (FUDŠ) četrto mesto zasedla stranka Zares (2,5 odstotka), sledile bi ji LDS (2,4 odstotka), NSi in DeSUS (po dva odstotka) ter SLS (1,7 odstotka).
Po besedah profesorja na FUDŠ Mateja Makaroviča se med strankami nadaljuje model dominantnosti dveh strank, nadaljuje pa se tudi splošni trend rasti skepse do strank, saj delež neopredeljenih in tistih, ki ne bi volili nobene stranke ali pa ne bi odšli na volitve, narašča in skupaj že presega 50 odstotkov.
Glede na to po Makarovičevih besedah vse stranke postopoma izgubljajo podporo. V zadnjem mesecu je še posebej opazen tudi upad podpore DeSUS, medtem ko Zaresu podpora stalno upada že vse od afere z njenim predsednikom Gregorjem Golobičem.
SDS podpira znatno več žensk, medtem ko SD podpira znatno več moških. Obe stranki uživata največ podpore med volivci, starejšimi od 55 let, medtem ko so neopredeljeni v večji meri pripadniki srednjih starostnih generacij. SD v največji meri podpirajo osebe s srednjo in višjo stopnjo izobrazbe, SDS pa osebe s srednjo in nižjo stopnjo izobrazbe.
Vlado podpira 36,5 odstotka vprašanih, delež teh pa sicer upada. Vlado v znatno večji meri podpirajo moški, starejši od 55 let, in osebe z dohodki med 500 in 1000 evri. Najbolj pa ji nasprotujejo mlajši od 34 let s srednjo stopnjo izobrazbe. Do dela vlade so neopredeljeni predvsem volivci SLS.
Da je predsednik države Danilo Türk ravnal prav, ko je odlikoval republiškega sekretarja za notranje zadeve v prejšnjem sistemu Tomaža Ertla, meni 24,3 odstotka vprašanih. 26,3 odstotka o tem nima jasnega stališča. Predsednikovo odločitev v večji meri podpirajo ženske. 51,8 odstotka vprašanih sicer meni, da lahko vsak izrazi nestrinjanje s predsednikovo potezo.
68,7 odstotka vprašanih meni, da se bo gospodarska kriza še nekaj časa nadaljevala. 20,3 odstotka je prepričanih, da najhujše šele prihaja, 6,5 odstotka pa, da smo v glavnem že prišli iz krize. Slednje po Makarovičevih besedah kaže, da večjega optimizma glede krize med ljudmi ni zaznati.
V tokratni anketi, imenovani Slovenski utrip, so anketirane tudi povprašali, kakšno je njihovo mnenje o Sloveniji kot družbi znanja. 71 odstotkov vprašanih meni, da je znanje v Sloveniji premalo cenjeno, 20 odstotkov pa, da je cenjeno ravno prav. Da je preveč cenjeno, meni pet odstotkov vprašanih.
Polovica vprašanih meni, da njihovo znanje pomembno vpliva na njihove dohodke. 54,3 odstotka jih meni, da pomembno vpliva tudi na varnost njihove zaposlitve, 56 odstotkov pa je prepričanih, na znanje vpliva tudi na njihove zaposlitvene možnosti.
Telefonska anketa FUDŠ je bila opravljena od 4. do 7. januarja, v njej pa je odgovarjalo 912 ljudi.