Glede kandidatur so skrivnostni, a pričakovati je, da bodo šli naprej z Janezom Janšo, ki SDS vodi že od leta 1993 in odtlej na kongresih ni imel protikandidata. Kongres bo zaznamovala razprava o resoluciji Slovenija v srcu.
SDS na kongresu, ki bo v prostorih Zavoda Antona Martina Slomška v Mariboru, pričakuje blizu 800 delegatov ter več kot 250 domačih in tujih gostov. Kdo so povabljenci, za STA niso želeli povedati, bo pa na kongres prišel tudi predsednik madžarske vlade Viktor Orban.
Prihod Orbana, sicer tudi predsednika madžarske vladajoče konservativne stranke Fidesz, ki je skupaj s SDS v Evropski ljudski stranki (EPP), so za časnik Večer potrdili v Orbanovem kabinetu. Kot so zapisali, bo Orban prišel na povabilo predsednika SDS Janše, ki ga je zaprosil, da na kongresu zbrane tudi nagovori.
Kongres SDS bo volil predsednika stranke, člane izvršnega in nadzornega odbora. Prijavljenih kandidatov za funkcije v stranki ne razkrivajo, vlaganje kandidatur pa po 30. aprilu, ko se je evidentiranje končalo, ni več možno.
Prvi in zadnji je Janšo leta 1993 izzval Andro Ocvirk
Janez Janša je bil za predsednika SDS prvič izvoljen leta 1993. Tedaj se je na kongresu z njim za to funkcijo pomeril Andro Ocvirk, odtlej pa protikandidatov na kongresih Janša ni imel. Presenečenj in sprememb v vodenju tudi tokrat ni pričakovati, saj si je predsednik svoj položaj močno utrdil in že vsa leta zaznamuje tudi širši slovenski politični prostor.
Stranko je do zmage na parlamentarnih volitvah pripeljal le enkrat, in sicer leta 2004. SDS je bila po številu glasov najuspešnejša še na dvojih evropskih in trojih lokalnih volitvah. Na zmago na volitvah v DZ ji je kazalo tudi pred volitvami leta 2008 in leta 2011, a ji je obakrat spolzela iz rok. Kljub temu je Janša leta 2011 prevzel vodenje vlade, potem ko relativnemu zmagovalcu volitev Zoranu Jankoviću vladne koalicije ni uspelo oblikovati. Zaradi očitkov protikorupcijske komisije Janši je vlada konec leta 2012 padla. Medtem se je prvak SDS znašel v nekaj sodnih postopkih in zaradi obsodbe v primeru Patria, ki je pozneje padla na ustavnem sodišču, nekaj časa preživel tudi v zaporu.
Mnogi so mu po tistem, ko je SDS na predčasnih volitvah leta 2014 dobila 21 poslancev, očitali gradnjo stranke le na ideologiji. V času po volitvah je stranko s kritikami do vodje zapustilo nekaj vidnih članov in njegovih dotedanjih podpornikov, med njimi Vera Ban. Poslansko skupino sta zapustila dva poslanca.
Stranka, ki ima po navedbah na svoji spletni strani 30.000 članov, visoko kotira na javnomnenjskih lestvicah, že nekaj časa na prvem mestu.
V zadnjem mandatu se je precej osredotočala na migrantsko problematiko. Tej temi se tudi v nosilni kongresni resoluciji Slovenija v srcu, s katero se bo prihodnje leto podala na parlamentarne volitve, ni mogla izogniti.
Poleg nosilne še področne resolucije glede zdravstva, mladih, družine ter delavskih pravic
V osnutku nosilne resolucije so med drugim ocenili, da tranzicija iz totalitarnega režima v sodobno odprto družbo na mnogih področjih ni uspela. "Namesto sproščene in samozavestne družbe, ponosne nase in odprte v svet, smo dobili zatohlo birokratsko ozračje, kjer skušajo upravljavci države in omrežja v ozadju nadzorovati vse," pišejo.
V razmerah, ki terjajo odgovorno ravnanje pri sprejemanju odločitev, "smo soočeni z zlorabami državnih institucij, ukradenimi volitvami ter posledično amaterskim upravljanjem z državo". Prav tako so trenutni upravljavci slovenske države "pasivni pri reševanju skupnih problemov in brez vizije ravnanja v primeru nadaljnjih dezintegracijskih procesov v EU".
Stranka v resoluciji odgovarja na izzive s predlogi ukrepov, s katerimi "napoveduje neusmiljen boj za izkoreninjenje drugorazrednosti". Po njihovem mnenju kriza evropskega okolja z negotovo prihodnostjo ter nepripravljenost slovenske države nanjo terja ravnanje, usmerjeno v razumevanje dejanskega stanja doma in v svetu.
V SDS se zavzemajo za krepitev silnic nacionalne enotnosti in kulturnega izročila, oblikovanje svežih predlogov za ohranitev evropske integracije v sedanji obliki ter odkrivanje strateških poti, ki bi Sloveniji tudi v primeru nadaljevanja dezintegracijskih procesov EU omogočili obstoj in čim bolj varno prihodnost.
V ospredje bi kot temeljno vrednoto družbe postavili slovensko družino. "Družina bo postala investicijski projekt in ne del socialne politike. Samo številčno večje družine so tiste, ki ohranjajo slovenstvo in slovenski narod tudi za jutrišnji dan," poudarjajo. Tako bi med drugim mladim družinam omogočili ugoden kredit za ureditev stanovanjskega vprašanja.
Obenem poudarjajo, da je v negotovih časih relativna nacionalna homogenost Slovencev velika prednost in dobrina. V SDS so ob tem kritični do višine sredstev, ki jo aktualna vlada namenja za migrante oz. za prosilce za azil v Sloveniji. Ker je varnost temeljna človekova pravica in dobrina, bi v SDS okrepili slovenski obrambni sistem in bistveno povečali število usposobljenih vojakov aktivne in rezervne sestave.
Prav tako si v stranki prizadevajo za čim bolj enake izhodiščne možnosti vseh državljank in državljanov, za debirokratizacijo Slovenije, za modernizacijo šolskega sistema in za red v zdravstvu.
Za kongres so tako poleg nosilne pripravili še področne resolucije, ki bodo podrobneje osvetlile področja zdravstva, mladih, družine ter delavskih pravic.