Zneski položnic, ki jim jih je poslal Furs, mnoge preprosto spravljajo v obup. Odgovor ministrstva za finance je bil šokanten in škandalozen, kajti Vraničarjeva jim je za nadaljevanje pogajanj postavila skrajno ponižujoče pogoje. Obtožila jih je šikaniranja na davčnih uradih in izpostavah, zahtevala da se odpovejo pritožbam na davčne odločbe in prekinitev vlaganja referendumskih pobud. »Vsi ti pogoji za nas niso sprejemljivi, ker zahtevajo, da se nam vsem državljanom odrečemo volilni pravica, pravica ugovora na situacijo, s katero se ne strinjamo in podobno,« pravi dr. Martin Ivec, predsednik SDMS.
Ker jim država ne prisluhne, je vodstvo SDMS pozvalo delavce migrante, da se v državi zaposlitve Republiki Avstriji, ki jim daje delo in kruh, da preživljajo svoje družine, odpovedo različnim davčnim olajšavam, ker le te povišajo doplačilo davka v Sloveniji (npr. Pendlerpauschal ob vložitvi dohodnine v Avstriji - t.i. Steuerausgleich). Namreč davek, ki ga skozi olajšave migrantu vrne Avstrija, poberejo dacarji v Sloveniji. SDMS migrante poziva, da težko prigarani denar zapravijo v Avstriji, s tem DDV pustijo v Avstriji!« Ne samo da so stvari, kupljene v Avstriji cenejše, tudi kvalitetnejše so,« je zapisano v sporočilu SDMS
Z avgustom se je iztekel rok za pripombe na Zakon o dohodnini, ki je trenutno v javni obravnavi. Kar nekaj pripomb je prispeval SDMS, upoštevano je bilo povišanje olajšave za malico med delom na 11e/dan, pa tudi, da ob samoprijavi olajšav več ne bo mogoče več izgubiti.
Praktično vse pripombe so se dotikale finančniega učinka olajšav za stroške v zvezi z delom, ki ni primerljiv z neto izplačili, kot jih prejme slovenski delavec. Ker nov zakon predvideva strožje pogoje za ugotavljanje nerezidentstva SDMS zahteva olajšavo na 13. in 14. plačo, kot to (v noveli zakona) pripada slovenskemu delavcu na izplačilo za delovno uspešnost. Namreč 13. in 14. plačo v Avstriji določa kolektivna pogodba, odvisna je od višine plače, torej od produktivnosti delavca.
V SDMS se zavedajo, da je usoda njihovih pripomb v celoti odvisna od dobre volje ljudi v vladi in zaposlenih na MF. Tudi zato SDMS avgustu načrtuje sestanek z ustavnim pravnikom in davčnim svetovalcem, ki bosta spisala mnenje za ustavno presojo določenih členov v slovenski davčni zakonodaji, ki postavlja delavca migranta v slabši položaj v primerjavi s slovenskim delavcem (tudi preplačilo davka).
Sindikat delavcev migrantov Slovenije je na Evropsko sodišče človekovih pravic vložil pritožbo zoper Republiko Slovenijo. Prepričani so, da je s tem, ko ni omogočila referendumov in ni razveljavila odločitve predsednika DZ Milana Brgleza, Slovenija delavcem migrantom kršila pravico do izražanja v referendumskem postopku. Odvzela jim le legitimno pravno sredstvo za izpodbijanje odločitve predsednika DZ o prekinitvi referendumskega postopka še pred uveljavitvijo zakonov, ki so predmet referenduma.
S stališčem Slovenije in njenega ustavnega sodišča, da država lahko krši pravice, ko meni, da jih državljani zlorabljajo, Slovenija krši Evropsko konvencijo človekovih pravic. Ustavno sodišče se v odločbi, s katero je potrdilo odločitve predsednika DZ Brgleza, sklicuje na svoje prejšnje odločbe (npr. Up-448/12), v katerih je zaradi zlorabe pravic kaznovalo Ludvika Poljanca, ki je potem na Evropskem sodišču zmagal.
Iz prakse ustavnega sodišča je jasno, da si zlorabo pravic napačno razlaga, saj so njene dosedanje odločitve o zlorabi pravic (na primer v zadevah Alenke Pečnik in Ludvika Poljanca) kasneje padle na Evropskem sodišču. Evropsko sodišče človekovih pravic ščiti tiste, ki se izražajo na tak način, kot se Sindikat delavcev migrantov Slovenije. Slovenija je v Strasbourgu ena najpogostejše kaznovanih držav izmed vseh 47 članic Sveta Evrope, bo k višjemu številu kršitev človekovih pravic prispevala ugodna rešitev njihove tožbe?!