Prejšnji teden je predsednica NSI Ljudmila Novak ob napovedi vnovične predsedniške kandidature cvetela v prepričanju, da je na pravi poti, čeprav je iz njenih številnih političnih preobratov več kot očitno, da sploh ne ve, na kateri poti je. NSI namreč tareta dva največja problema slovenske desnice: pomanjkanje politične identitete in nenehna kolaboracija z levico. V NSI sploh nimajo identitete, zato se ji tako zlahka odpovedo, kot da bi šlo za modno muho enodnevnico. Za naklonjenost levih dominantnih medijev so se v tej stranki vedno znova pripravljeni ustreliti se v koleno.
Danes se NSI prodaja kot liberalna stranka, pred petimi leti pa je predsednica NSI Novakova ob 11. obletnici stranke igrala skrajnjo levičarko, nekakšno predhodnico današnje Violete Tomić iz ZL. Novakova je takrat razglasila, da liberalizem uničuje Slovenijo, družbo, skupnost, posameznike in ves svet (4. 8. 2011). Po vzoru današnjih levičarskih skrajnežev iz Meščeve ZL je liberalizem označila za vir vsega zla in mu napovedala totalno vojno, ga izenačila celo z izkoriščanjem delavcev, neplačevanjem socialnih prispevkov in plenjenjem državnega premoženja!? S takšno držo se je NSI uspelo na volitvah 2011 vrniti v parlament. No, NSI je hitro pozabila na svoj sovražni odnos do liberalizma, saj je stranka februarja 2012 vstopila v drugo Janševo vlado, ki je izvajala liberalni ekonomski program.
Z obratom od razglašanja liberalizma za največje zlo v veliko liberalko je Novakova izvedla politični salto mortale in pokazala na popolno pomanjkanje politične identitete, ki vodi v vedno novo prevaro volivcev. Najbolj groteskno je, da je Tonin kljub temu poudaril, da bo stranka na naslednjih volitvah ponudila »politiko z vestjo«. Torej v NSI politično vest enačijo s popolno prevaro volivcev. Pred volitvami 2014 je NSI novačila volivce z liberalnim ekonomskim programom Odgovori na prihodnost in dobila pet poslanskih mest. Pri tem je najhuje, da so za rešitev Slovenije v stranki prodajali tisto, kar je Novakova 2011 razglasila za največje zlo in pogubo?! Zaradi tega bi se moral sprožiti alarm. Vendar se ni, ker so vsi tako navijali za vstop NSI v Cerarjevo vladno koalicijo in bi Novakova kot nekoč pred njo Peterle odigrala vlogo desne mostiščarke.
Kdor nima identitete kot NSI, se ji zlahka odpove in kolaborira z nasprotnim polom. Po čudežni vrnitvi v parlament na volitvah 2011, ko se je NSI volivcem prilizovala zlasti z nasprotovanjem bivšemu režimu in imenovanju Titove ceste v Ljubljani, se je ta stranka neštetokrat izneverila volivcem. Najprej je volivcem pljunil v obraz Matej Tonin, ko je 2012 v nenačelni koaliciji z levico glasoval za Kučanovo pokojnino, letos se je v intervjuju za Reporter (25. 4. 2016) sprenevedal glede Kučanovega vpliva, čeprav ga omogoča tudi sam Tonin. Leta 2014 so v NSI spet kolaborirali z levico in podprli še levičarski sporni zakon o zaprtju arhivov, lani pa s Cerarjevo SMC še zakon o prikritih povojnih grobiščih in pokopu žrtev.
V NSI imajo kronične težave z identiteto tudi v zunanji politiki, kar smo lahko nedavno videli ob obisku ruskega tirana Vladimirja Putina. Podpredsednik NSI Jožef Horvat je dan pred tiranovim obiskom na tiskovni konferenci opozoril na številne sporne točke, med drugim je poudaril Putinovo nesprejemljivo politiko vojaške agresije v Ukrajini in opozoril na potencialno grožnjo tudi za Slovenijo. Kljub temu se je taisti Horvat meni nič, tebi nič dan pozneje udeležil dogodka s Putinom pri Ruski kapelici, s čimer je dal legitimnost vsem Putinovim spornim dejanjem. Le da bo volk (levica) sit in ovca (NSI) cela. Vse za lepe predstavitve v levičarskih medijih!
Čeprav dominantni mediji podpirajo NSI, si ta stranka sama koplje grob, saj je svoje volivce prevečkrat prevarala. Ne bo jih rešilo niti navijanje propagandistke z RTV Slovenija Rosvite Pesek, ki je v strankarskem biltenu NSI Krščanski demokrat (31. 5. 2016) hvalila zasluge Lojzeta Peterleta. Povsem razumljivo, saj je Peterletova SKD zaradi kolaboracije z Drnovškovo LDS v letih 1993‒1997 zelo zaslužna, da je tranzicija spodletela na samem začetku. Seveda Peskova hvali Peterleta, saj se je v propagandističnih veščinah izurila kot študentka Kučanovega dvornega zgodovinarja Boža Repeta, znanega po propagandistični biografiji Milana Kučana (2015).
Peskova je logična izbira za propangandistko NSI, saj sta z Novakovo na skupnem imenovalcu v težnjah po cenzuri mene in kolega Boštjana Turka. Novakova je svoje vmešavanje v uredniško politiko Reporterja in svobodo govora izrazila v intervjuju za spletni portal Časnik.si (glej). Peskova je šla dlje, saj je meni in kolegu Turku posredovala ukaze, kaj naj piševa v Reporterju, in sicer v svoji propangandistični biografiji Kučanovega hlapca Franceta Bučarja (glej). Tudi s to biografijo je Peskova jasno pokazala, zakaj ima zagotovljeno propangandistično službo na RTV Slovenija, ki smo jo primorani financirati preko prisilnega RTV-prispevka. Za Peskovo in »njeno« NSI obstaja svoboda govora le, ko je po meri in okusu Kučanovih levičarskih medijev, v katerih tako Peskova in NSI še kako uspevata.
Levičarski mediji NSI redno branijo v spopadih z SDS in jo predstavljajo kot žlahtno desnico. Napadejo jo le, ko so na kocki višji interesi, denimo pri napovedi interpelacije zoper ministrico za zdravje Milojko Kolar. Ali ko jih kar nenadoma začne motiti liberalizem NSI. Sicer je NSI nagrajena z lepimi medijskimi predstavitvami, ko jasno in glasno pokaže, da ni ideološko »vkopana«, torej da ima neobstoječo (beri prilagodljivo) identiteto in bo z veseljem spet kolaborirala z levico, ko se bo za to pokazala potreba. Novakova ali drugi predstavniki NSI nikoli ne rečejo, »ne bomo sodelovali z SMC, dokler jo vodi pokvarjeni Cerar«, kot vehementno zavračajo SDS pod Janšo. Očitno bi Novakova z veseljem sodelovala z SDS, če bi predsednik te stranke postal Milan Kučan?
V NSI so seveda prepričani, da nimajo težav z identiteto, ker jo gradijo na razliki od Janše in SDS. To je njihova usodna napaka, saj je to glavna strategija levih strank. Torej igra Novakova nekakšno levo opozicijo znotraj desnice. Je desnica, vendar ni. Je krščanska demokratka, ki se zavzema za tradicionalne vrednote in liberalizem razglaša za največje zlo. Dokler se ne prelevi v največjo liberalko. Ker nima identitete, se ji zlahka odpove in nenehno kolaborira z levico. Zaradi tega usoda te stranke nenehno visi na nitki in životari na robu parlamentarnega praga.