Komisija je pri opravljanju svojega dela prišla do podatkov, ki zbujajo sum, da uprava NLB pri odobritvi kreditov skupini Ultra ni poskrbela za ustrezno zavarovanje. "S tem se pojavljajo razlogi za sum, da je uprava NLB zlorabila svoj položaj in pridobila premoženjsko korist skupini Ultra," navaja sklep, ki so ga izglasovali člani komisije po odhodu Alojza Posedela in Vilija Trofenika (oba Zares) in Brede Pečan (SD).
Komisija s sklepom pristojnim državnim organom naznanja sum storitve kaznivega dejanja po 240. členu kazenskega zakonika v povezavi z zakonom o odgovornosti pravnih oseb za kazniva dejanja in predlaga, naj na podlagi zakona o kazenskem postopku ukrenejo, kar je potrebno v zvezi z odkrivanjem kaznivih dejanj in njihovih storilcev.
Obenem so člani komisije pozvali vlado, naj prek skupščine NLB uveljavi odgovornost uprave NLB zaradi prikrivanja podatkov o ustreznosti zavarovanj kreditov, ki jih je NLB odobrila skupini Ultra, komisija pa jih potrebuje za "nemoteno opravljanje svoje ustavne funkcije opravljanja parlamentarnega nadzora nad javnimi financami".
Komisija se je danes sestala na temo izpostavljenosti NLB oz. ustreznosti zavarovanj kreditov Ultri. Iz NLB jim kljub večkratnim pozivom niso posredovali podatkov o zavarovanjih. V dopisu, ki so ga posredovali za današnjo sejo, so sporočili, da je 31. maja izpostavljenost do skupine Ultra znašala 5,9 milijona evrov, naložbe pa so zavarovane z menicami, poroštvi, zastavo terjatev in hipotekami; ostalih podatkov o poslovnih razmerjih v skladu z zakonom o bančništvu ne razkrivajo, so še navedli.
Posedel, ki sicer od ponedeljka predseduje preiskovalni komisiji glede financiranja menedžerskih prevzemov Istrabenza in Pivovarne Laško, je Vizjaku očital, da je sejo sklical "brez ustreznega gradiva in v nasprotju s poslovnikom". Podobno kot kasneje Trofenik je poudaril, da ne nasprotuje razčiščenju problema Ultre, a se sprašuje, ali so anonimke oz. članki iz revije primerno gradivo. Menil je, da je komisija s predlaganimi sklepi prekoračila svoje pristojnosti, zato naj bi jih predhodno pregledala zakonodajnopravna služba DZ.
"Sejo sem sklical, ker se poglablja sum o neustreznosti zavarovanj," mu je odgovoril Vizjak. NLB kljub razvezi molčečnosti prikriva določene podatke, a ne le v korist ene pravne osebe, ampak zamegljevanja celotnega pregleda, je dejal. Ne pristajam na zavlačevanje in logiko banke, saj ni prepričljivega razloga za to, je poudaril Vizjak in dodal, da je "zadevi treba priti do dna". Dopisu NLB je ob po njegovem mnenju "konkretni aroganci do komisije" očitati, da ne navaja, ali so krediti "ustrezno" zavarovani, kar "dodatno postavlja dvom v ustreznost zavarovanj".
Trofenik je Vizjaku oponesel, da kot član bivše vlade vlade ni protestiral proti aroganci uprave NLB glede razkrivanja tajkunskih kreditov julija lani. Vizjak je Trofenikove navedbe o ignorantstvu označil za "zlonamerne in netočne".
"Edino Banka Slovenije je poklicana, da ugotovi, ali so krediti ustrezno zavarovani ali ne," je dejal Trofenik. Predlagal je sprejetje sklepa, s katerim bi Banko Slovenije pozvali k poročanju o ustreznosti zavarovanj, do prejetja poročila pa obravnavo zadeve prekinili, ki pa ni dobil ustrezne podpore.
Poslanka SD Pečanova je menila, da se s predlaganimi sklepi na vso komisijo prenaša želja posameznikov v komisiji oz. v DZ, da bi sprožili kazenske postopke proti posameznikom v državi. "Če želite sprožiti postopek, ga sprožite kot državljani," je dejala in napovedala, da ne bo glasovala o predlaganih sklepih. Poudarila je, da je za varnost kreditov državi pristojna Banka Slovenija in ne komisija.
Janez Janša iz SDS je spomnil, da je komisija del parlamentarnega nadzora nad javnimi financami. "Nenavadno je, da se nekdo maksimalno trudi, da komisija te naloge ne bi opravljala," je dejal. Dokument oz. anonimka, ki je podlaga za razpravo, je "očitno pristen", je poudaril Janša, saj bi v nasprotnem primeru iz NLB zelo hitro sporočili, da ni. Po njegovem mnenju je jasno, da "krediti Ultre niso zavarovani oz. so daleč od tega".
Opozoril je, da je izpostavljenost bank še toliko večja v času, ko je država prevzela neomejeno jamstvo za vloge v bankah in odobrila poroštva za kreditiranje podjetij. Takšnih primerov je po njegovih besedah najbrž še več, zato danes ne vemo, kakšna je izpostavljenost slovenskih bank. "Predloga sklepov sta nekaj najblažjega, kar ta komisija lahko naredi," je ocenil Janša.
Posedel je pred protestnih odhodom s seje še menil, da na ta način "lomastimo po bančnem sistemu, ne za zaščito davkoplačevalskega denarja, ampak za dosego osebnih ciljev".