Ghilardiju so izrekli enotno zaporno kazen treh let in 11 mesecev ter denarno kazen v višini 7500 evrov, ob tem pa so mu podaljšali hišni pripor. Tako obramba kot tožilstvo sta napovedala pritožbo.
Sodni senat je Ghilardija spoznalo za krivega ropa in prikrivanja, saj je četverica za potrebe ropa predhodno ukradla osebno vozilo in registrske tablice. Kot je v kratki ustni obrazložitvi povzela predsednica senata Meri Mikac, so bile za presojo odločilne sledi DNK, ki so jih preiskovalci našli na macoli, lasulji in torbi, ki so jih uporabili roparji, kot tudi prstni odtisi na volanu ukradenega vozila in tablicah.
"Sodišče ne verjame, da se je DNK naključno znašel ravno na teh predmetih," je povzela predsednica senata.
Za kaznivo dejanje ropa je senat Italijanu prisodil tri leta in devet mesecev zapora, za kaznivo dejanje prikrivanja pa tri mesece zapora, nato pa izdal enotno zaporno kazen treh let in 11 mesecev. V zaporno kazen se šteje tudi čas, ki ga je Ghilardi že preživel v priporu v Italiji in Sloveniji.
Kot je poudarila predsednica senata, je zagrožena kazen za rop od tri do 15 let zapora, zaradi obtoženčeve nekaznovanosti pa se je sodišče odločilo za izrek milejše kazni.
Poleg tega bo Ghilardi moral plačati 7500 evrov denarne kazni ter plačati dobrih 260.000 evrov plus obresti v zvezi s premoženjsko-pravnim zahtevkom zavarovalnice. Obenem je senat Ghilardiju podaljšal hišni pripor, ki ga prestaja na naslovu v Kopru.
Tožilka Anja Štrovs je za Ghilardija sicer predlagala enotno kazen štirih let in devetih mesecev zapora ter denarno kazen v višini 250 dnevnih zneskov. Po izreku sodbe Štrovsova ni dajala izjav, je pa napovedala, da se bo glede višine kazni pritožila.
Ghilardi je vseskozi zavračal krivdo. Ob odhodu s sodišča ni dajal uradnih izjav, je pa ugotavljal, da se mu je zgodila krivica. Njegov zagovornik Janez Starman pa je že napovedal, da se bosta na sodbo pritožila.
Pri oboroženem ropu banke v Sežani septembra 2012 so štirje roparji odnesli za več kot 280.000 evrov gotovine. Za omenjeni rop je sodišče že pravnomočno obsodilo Ruggera Marcasolija in Maria Bonaldo, še enega sostorilca pa do zdaj niso identificirali.