Avstrijci bodo podržavili svojo šesto največjo banko, Hypo Alpe–Adria s sedežem v Celovcu, potem ko se je znašla na robu propada. Razlog za njen slabi položaj je preveč tvegano poslovanje na Balkanu, mi pa smo raziskali, kako posluje in s katerimi političnimi akterji je povezana slovenska Hypo Alpe–Adria Bank.
Hypo Alpe–Adria Group s sedežem v Celovcu je svojo bančno mrežo poleg avstrijske Koroške in severne Italije širila predvsem v države, nastale na območju nekdanje Jugoslavije. Banka je znana po precej tveganem poslovanju, zalomilo naj bi se ji predvsem na hrvaškem, srbskem in bosanskem trgu, kjer se je spustila v več tudi politično podprtih poslov, za katere jo je sedanja huda finančna (predvsem pa nepremičninska) kriza kaznovala z neodplačevanjem kreditov in posledično grožnjo z insolventnostjo banke.Poleg sedanjih lastnikov, bavarske deželne banke Bayern LB (67-odstotna lastnica), graške zavarovalnice Grazer Wechselseitige (Grawe, 20,5 odstotka) in avstrijske zvezne dežele Koroške (Kärtner Landesholding, 12,5 odstotka), jo bodo reševali bavarski in avstrijski davkoplačevalci, Avstrija bo postala njena lastnica po simbolični ceni tri evre.
Avstrijski finančni minister Josef Pröll je odločitev svoje vlade obrazložil z besedami, da je obstajala velika nevarnost insolventnosti, kar pomeni, da banka ne bi mogla izplačati niti svojih komitentov. Ob podržavljenju bo bavarska banka za sanacijo prispevala 825 evrov, dežela Koroška 200 milijonov in Grawe 30 milijonov.
Država Avstrija naj bi primaknila še 450 milijonov evrov, nekdanji lastniki pa naj bi zagotovili tudi za 3,4 milijarde evrov kredita za zagotovitev likvidnosti. Ob vsem skupaj se jasno postavlja vprašanje, ali je banka plasirala preveč rizične kredite tudi pri nas in kako zlom nepremičninskega trga vpliva na njeno poslovanje.
VEČ V TISKANI IZDAJI