Letos mineva jubilejnih dvajset let od ustanovitve Zavoda Antona Martina Slomška v Mariboru in dvajset let od začetka Škofijske gimnazije, poimenovane po blaženem Antonu Martinu Slomšku, ki je zapisal: »Skrbi, da bo tvoje učenje za življenje, ne pa za šolsko klop.«
Odvzem sredstev za razširjeni program
V okviru Zavoda Antona Martina Slomška, kjer je strokovni direktor prof. dr. Ivan Janez Štuhec, delujejo dijaški dom, glasbena in baletna šola, medgeneracijska akademija, družba Skalina, ki skrbi za prehrano, že enajst let je del zavoda tudi Hiša otrok – vrtec montessori. V šolskem letu 2015/2016 je po zgledu in programu Osnovne šole montessori v Ljubljani začela delovati še Osnovna šola montessori v Mariboru.
Obisk mariborske šole montessori, zasebne šole s koncesijo, ki deluje po posebnih pedagoških načelih, je povezan s pripravo novele zakona o financiranju izobraževanja. Z novelo zakona, ki zelo razburja in deli javnost, bi že tako maloštevilne zasebne osnovne šole, vseh skupaj jih je le šest, dobile bistveno manj denarja kot doslej.
Prihodnja rešitev, da država financira obvezni del javnega programa v zasebnih šolah stoodstotno, ne pa tudi razširjenega dela javnega programa, je v nasprotju z ustavno odločbo. V njej je zapisano, da mora država javni program, ta se deli na obvezni in razširjeni del, financirati enako v zasebnih kot javnih šolah, torej v celoti oziroma stoodstotno.
Kako okrnjeno bi bilo lahko delovanje Osnovne šole montessori v Mariboru, če bi bilo sprejeto, da država ne bi financirala razširjenega dela javnega programa v tej šoli, smo vprašali Stanko Čremožnik Parpaillon, ravnateljico Hiše otrok – vrtec montessori in osnovne šole.
»Če bi se financiral le obvezn,i ne pa tudi razširjeni del javnega programa, bi nas to zelo prizadelo,« trdi ravnateljica, po izobrazbi univ. dipl. ekonomistka, ki se je za pedagogiko montessori navdušila, ko so njeni štirje otroci hodili v vrtec montessori.
Kot je povedala Čremožnikova, so na šoli učenci iz socialno zelo različnih okolij. Šolnina za šolo je 120 evrov, kljub temu jo obiskujejo socialno ranljivi: »Imamo kar precej otrok, ki imajo subvencionirano malico in kosilo. Med družinami je veliko predanosti, odrekanja, odpovedo se celo kreditu za selitev v novo stanovanje.Želijo si, da bi njihovi otroci obiskovali to šolo, ker zaupajo, verjamejo vanjo. Vse to se čuti v razpoloženju med otroki.«Med njimi je družina Kovačevič: »Naši štirje otroci že od začetka obiskujejo vrtec, osnovno, glasbeno in baletno šolo, prihodnje leto bodo verjetno tudi gimnazijo. Marsičemu smo se zato tudi odrekli, vendar se v vseh teh letih nikoli ni zgodilo, da otroci ne bi hoteli na svoje dolžnosti …«
Izvedeli smo, da imajo prednost pri vpisu v šolo otroci, ki so že prej bili v vrtcu montessori: »Če tega ne bomo več mogli ohraniti, ker bo v javnem programu financiran le obvezni, ne pa tudi razširjeni del, se bo vzdušje na šoli zelo spremenilo, saj bodo šolo lahko obiskovali le otroci premožnih staršev.«
Narediti nekaj drugače
Ravnateljico Stanko Čremožnik Parpaillon in učiteljico Ksenijo Orosel bolijo vse finančne zgodbe, toliko bolj, ker si želita, da bi bili programi montessori še bolj dostopni, morebitne vključitve takega oddelka v javni šolski prostor ne razumeta kot konkurence, pač pa kot obogatitev šolskega prostora nasploh.
Podobno je v svetu, denimo na Nizozemskem, kjer imajo javne šole montessori. S tem je ponujen pester program znotraj javnega šolstva, je prepričana Ksenije Orosel, ki si je z dvema učiteljema iz Slovenije nabirala izkušnje na AMI Marija Montessori inštitutu v Londonu.
Tudi v javnem šolstvu je veliko učiteljev, ki bi radi naredili nekaj drugače, iščejo nove pristope, pri tem jih zelo pritegne prav montessori. »Metodološko smo zelo drugačni od javnih šol, česar pa v tej finančni zgodbi ni nihče načenjal, pač pa naj bi bilo bolj moteče financiranje vsebin, ki niso samo osnovni pedagoški program,« ugotavlja ravnateljica Čremožnikova.
VEČ V TISKANEM REPORTERJU IN TRAFIKI24