Ministrica za kulturo Majda Širca ne skriva več živčnosti, ker RTV Slovenija leto dni po parlamentarnih volitvah še vedno vodijo »nepravi«. Njen zaresni strankarski šef Gregor Golobič bi imel rad znova velik vpliv na oblikovanje programa RTV, zato se s pripravo novega zakona o RTV, ki bo stvari »uredil«, zelo mudi. Prvi osnutek je že na mizi ekspertne skupine, ob nekaterih dobrih rešitvah pa v oči bodejo predvsem pooblastila predsednika države, ki so po prepričanju strokovnjakov ne le sporna, ampak celo protiustavna.
Čeprav je predsednik vlade Borut Pahor po volitvah prejšnjo jesen jasno povedal, da bo od vseh ministrov v svoji vladi zahteval, naj se ne zjasnijo o medijih, pri stranki Zares ne morejo iz svoje kože. Kako tudi bi, saj je nekdanji dolgoletni premier Janez Drnovšek že na začetku devetdesetih let za medije »pooblastil« svojo nekdanjo desno roko Gregorja Golobiča, tedaj generalnega sekretarja LDS.Golobič je medije usmerjal v »ustrezno neodvisnost« po LDS zvestih ljudeh na pomembnih položajih v medijih, z oglaševanja v njih prek državnih in z državo lastniško povezanih ali od države odvisnih podjetij, pa tudi z »ustrezno« usmerjenostjo ljudi iz Društva novinarjev Slovenije, v katerem so že vse od leta 1944, ko so ga komunisti ustanovili, na vodilnih mestih »pravi«.
Golobič je bil besen po razkritju afere Ultra, pri čemer je imela veliko vlogo tudi RTV Slovenija: šlo je za ne dovolj zavarovane kredite Ultre pri državni NLB ter razkritje njegovega lastništva v nizozemski družbi Ultra SUM, večinski lastnici Ultre, o čemer je večkrat lagal javnosti. Za nekatere novinarje TV Slovenija je takrat Golobič zapisal celo, da so nanizali lažnive trditve z namenom politične diskvalifikacije. Ministrica za kulturo Majda Širca ima zdaj nalogo pripraviti spremembe zakona o RTV, da bi bila znova bolj po Golobičevo. Prvi osnutek sprememb je, žal, pripravljen prav v tej smeri.
Vsi predsednikovi možje
Osnutek je, kot poudarjajo na ministrstvu za kulturo, za zdaj zgolj gradivo interne narave, rešitve se bodo še spreminjale. Po prvi pripravljeni različici, ki jo obravnava posebna ekspertna skupina dvajsetih ljudi, izbranih po prosti presoji ministrice, bi imel programski svet RTV Slovenija po novem 15 članov.
Od teh bi jih deset, torej dve tretjini, imenoval kar predsednik države. Izbral bi med predlogi gledalcev, poslušalcev in drugih prejemnikov vsebin in programov ter uporabnikov storitev RTV Slovenija, univerz in fakultet ter društev. Poleg teh desetih predsednikovih ljudi bi enega člana imenovali skupaj madžarska in italijanska narodna skupnost ter romska skupnost, enega člana bi imenovala Slovenska akademija znanosti in umetnosti, enega predsednik republike na predlog registriranih verskih skupnosti ter dva svet delavcev RTV Slovenija.
Takšno imenovanje programskega sveta (PS) bi v temeljih spremenilo temelje ustroja RTV Slovenija, saj bi z državnega zbora, ki je najpomembnejši pri imenovanju njegovih članov, pristojnost prenesli na predsednika republike. Po sedaj veljavnem zakonu namreč 16 od 29 članov PS imenuje državni zbor z vsaj 46 glasovi poslancev; gre za prej omenjene predstavnike gledalcev, poslušalcev, univerz, društev. Po enega imenujeta italijanska in madžarska narodna skupnost, enega SAZU, dva predsednik republike na predlog verskih skupnosti, trije so predstavniki zaposlenih na RTV, pet pa jih izvoli državni zbor na predlog političnih strank.
VEČ V TISKANI IZDAJI