Raščan bi se moral po besedah sodnice Alje Kratovac osebno zglasiti na sodišču, saj je nameravala v sklopu postopka zaslišati dve priči. Po besedah odvetnika Stojana Zdolška je njegov prihod preprečil dogodek v družini, sicer pa je razumel, da osebna udeležba niti ni nujna.
Tožilec specializiranega državnega tožilstva Boštjan Valenčič je v izjavi za medije dejal, da ga je Raščanova odsotnost zelo presenetila. "Če je sklenjen sporazum, potem se nekako pričakuje, da se bo obdolženi udeležil tudi naroka za izrek kazenske sankcije. Tako da je tak razplet res nepričakovan," je povedal.
Priči, ki naj bi ju danes zaslišali, sta po njegovem mnenju stečajna upravitelja družb Rašica Point in Monera, zato predvideva, da bi bilo zaslišanje povezano z odvzemom premoženjske koristi. Po prvi točki obtožnice naj bi mu odvzeli približno 13 milijonov evrov.
Po tožilčevih besedah je bilo v predkazenskem postopku sicer zaslišanih 63 prič.
Raščan je sicer minuli petek priznal krivdo in se pogodil s tožilstvom. Za kaznivo dejanje zlorabe položaja je Raščan dobil tri leta zaporne kazni, za kaznivo dejanje poslovne goljufije pa leto in dva meseca. Enotna kazen po dogovoru s tožilstvom je štiri leta zapora na odprtem oddelku, Raščan pa bo moral plačati tudi stroške postopka.
Proti Raščanu sta bila vložena tudi dva premoženjskopravna zahtevka, ki pa jima ta nasprotuje.
Šele ob izreku sodbe bo jasno, v kolikšni meri bo sodnica sledila dogovoru s tožilstvom. Je pa Valenčič pojasnil, da Raščanu zaradi sklenjenega sporazuma danes ne bi mogla izreči višje kazni od dogovorjene.
Raščan naj bi z zlorabo položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti nekdaj uspešno družbo, ki je končala v stečaju, oškodoval za več kot 34 milijonov evrov. Vendar pa so, kot je minuli petek poročalo Delo, za nadaljnjih 20 milijonov evrov nepremičnin zasegle banke. Valenčič je pojasnil, da je končna škoda, ki je nastala, v obtožnici tako ocenjena na približno 11 milijonov evrov.
Raščanova družba Monera je leta 2008 prevzela takrat vodilno družbo za izdajanje revij Delo Revije. Bančna posojila so bila slabo ali pa sploh niso bila zavarovana, denar bank pa ni bil porabljen za tekoče poslovanje, čemur je bil namenjen, ampak naj bi Raščan z njim financiral druge lastne projekte, med drugim družbo Rašica in hotel v Srbiji, in izplačal preostale lastnike Dela Revije.