Slovesno dogajanje so umestili pod vznožje hriba pod cerkvijo, katere zvonik je bil le ena od tarč uničujočega »obiska« tankovske enote JLA polkovnika Popova, ki je po svojem sramotnem umiku za seboj pustila smrtne žrtve in pravo razdejanje. Bilo nas je strah, vendar je bila odločitev, da branimo svoj dom in za to na kocko postavimo tudi lastno življenje, kar bi storili še enkrat, če bi slišali klic domovine, je dejal radgonski župan Stanislav Rojko.
Zato Radgončani ne morejo brez jeze sprejeti odločitev soboškega državnega tožilstva, da umakne obtožnico zoper agresorskega polkovnika Popova, in to prav v letu, ko praznujemo 25 let slovenske države. Pokrovitelj radgonske proslave in svečani govorec je bil predsednik Republike Borut Pahor. Na presenečenje kar številnih obiskovalcev se je spretno izognil dogajanjem v desetih dneh vojne, kaj šele da bi Radgončanom izrekel priznanje za hrabrost pri obrambi novorojene domovine. V svojem govoru se je bolj osredotočil na vprašanja narodove neenotnosti.
Da enotnost ni prav močna vrlina slovenskega naroda, je poudaril in da bo storil vse, da se bodo končale delitve in da se Slovenci vrnemo h krepitvi sodelovanja in enotnosti. »V ospredju moramo imeti tisto, kar nas povezuje in ne tisto, kar na razdvaja,« je poudaril Pahor. Ker to moramo storiti zaradi prihodnosti naših otrok.
Že pred svečanostjo je Pahor položil venec k spominskemu obeležju »nikoli več«, Gornji Radgoni pa izročil spominsko darilo v obliki slovenske nacionalne zastave. Ob koncu proslave pa je Pahor za nekaj trenutkov sprejel tudi delegacijo delavcev migrantov, ki so mu izročili pismo, enako kot je bilo namenjeno predsedniku vlade Miru Cerarju, pa so jim njegovi telesni stražarji onemogočili vročitev. Pahor jim je obljubil, da se bo o njihovih problemih pogovoril s predsednikom vlade Cerarjem in jih obvestil o dogovorjenem.
Je pa predsednik republike Borut Pahor ob 25 letnici slovenske države zamudil idealno priložnost, da Gornji Radgoni in Radgončanom podeli naziv mesta heroja 1991. Tod so se namreč agresorski JLA po robu poleg policije in TO postavili tudi civilisti in izvedli kar nekaj odmevnih diverzantskih akcij. Zato si mesto in meščani zaslužijo ta naziv.
