Po Pahorjevih besedah so predstavniki koalicije danes pozdravili in dali spodbudo delovanju kadrovsko-akreditacijskega sveta. Kot je napovedal, pospešeno pripravljajo vse potrebno, da bi naslednji teden lahko sprejeli vso potrebno dokumentacijo za začetek njegovega delovanja.
"To bo izredno pomemben člen v nameri vlade, da imenuje najboljše med najboljšimi, ne pa politično lojalne," poudarja Pahor. Na današnjem sestanku so po njegovih besedah "prišli do nabora nekaterih odločitev, ki jih bo počasi servisirala vlada" in bodo pomenile dokončno prekinitev s slabo prakso političnih kadrovanj.
Po Pahorjevih besedah se je pri stvareh, ki so bile v prvih dneh nove vlade predmet kadrovskih odločitev, pokazalo, "da s tem, ko se stekajo informacije, predlogi, skušnjave in pritiski v kabinet predsednika vlade, ne moremo živeti več tako, da je treba nekaj spremeniti". Premier ugotavlja, da bili deloma še naprej ujetniki stare prakse, ki pa se je "takoj pokazala kot moreča in zelo nevarna za našo prihodnost".
Predsednik vlade je predstavnike koalicijskih strank seznanil tudi z nastajanjem predloga paketa varčevalnih ukrepov. Gre za nabor več kot 22 ukrepov, ki jih bo vlada predvidoma sprejela na eni od naslednjih sej. Nekatere predloge varčevalnih ukrepov bo s poslanskimi skupinami uskladil tudi predsednik DZ Pavel Gantar, ostali pa so v pristojnosti vlade, je pojasnil Pahor.
Na sestanku koalicijskega vrha so se pogovarjali tudi o zakonu o žrtvah vojnega nasilja. Predlog so že posredovali predsednikom parlamentarnih strank, v koaliciji pa želijo ugotoviti, ali je dovolj dobra podlaga za nadaljevanje usklajevanj.
Sogovorniki so po Pahorjevih besedah govorili tudi o regionalizmu. Kot je pojasnil, ministrica za lokalno samoupravo Zlatka Ploštajner pospešeno pripravlja paket rešitev na tem področju. Premier je napovedal, da če ne pridejo do konca s tem vprašanjem v prvi polovici letošnjega leta, verjetno v tem mandatu projekta ne bodo uspeli izpeljati.
Predstavniki poslanskih skupin se danes še sklenili, da bodo predlagali "neke vrste sodelovanja" z opozicijo, ko gre za vprašanje ukrepanja države v času finančne in gospodarske negotovosti.
Kot je pojasnil Pahor, bodo v sredo vodje koalicijskih poslanskih skupin podpisali protokol koalicijskih poslanskih skupin o sodelovanju. Gre za pravila, ki urejajo način sodelovanja koalicijskih poslanskih skupin pa tudi delo vlade v komunikaciji z njimi, je pojasnil premier.
Predsednik Zaresa Gregor Golobič je po vrhu koalicije dejal, da se bo preverilo izpostavljenost državnih bank v primerih t.i. spornih managerskih odkupov in da bo to tudi ustrezno sankcionirano. Preučene naj bi bile tudi vse pravne poti za sprožitev postopkov ugotavljanja odgovornosti članov nadzornih svetov v slabo delujočih podjetjih.
Golobič je po današnjem sestanku predsednikov vseh koalicijskih strank poudaril, da so bili predlogi Zaresa sprejeti dobronamerno in da je bila "intenca predlogov podprta". Kot je zatrdil, je vlada določene korake v tem smislu že izvedla. "V nadaljevanju pričakujem, da bo še druge," je dodal.
Predsedniku Zaresa se osebno zdi "zelo važna neka načelna odločitev, da vse poteze, ki jih bo vlekla vlada in resorni ministri in ki posegajo na področja gospodarskih družb, temeljijo na podlagi natančno izdelanih strokovnih revizij".
"Da to ni početje na pamet, početje iz kakršnih koli političnih izhodišč, ampak je to početje, ki ima pred očmi javni interes in interese delničarjev," je pojasnil. Po njegovih besedah je drug pomemben vidik ta, da se izbira uprave na podlagi javnih razpisov.
Pomembno je tudi to, da bo vlada v okviru svojih pristojnosti realizirala zavezo, da bo odločitev o morebitnem izplačilu nagrad upravam povezana z opravljenimi revizijami. Ob tem je poudaril, da se bo preverilo izpostavljenost obeh državnih bank v primerih t.i. spornih managerskih odkupov in da bo to tudi ustrezno sankcionirano.
"In predvsem, da bodo preučene vse pravne poti za sprožitev postopkov ugotavljanja odgovornosti članov nadzornih svetov v podjetjih, ki so dlje časa v slabem položaju," je povedal Golobič. Kot je pojasnil, govori o podjetjih, kot so Skimar, Paloma "in podobna podjetja". Po besedah predsednika Zaresa je to ključno za to, da bosta vlada in koalicija ohranili kredibilnost.
Na novinarsko vprašanje o posebnem odposlancu premiera Boruta Pahorja Dimitrija Rupla pa je Golobič odgovoril, da pri vprašanju njegovega posebnega statusa v kabinetu predsednika vlade ne gre za vprašanje ideološkega vključevanja ali izključevanja. Ampak gre za druge vidike, je pojasnil.
Po Golobičevih besedah se je premier s pomisleki seznanil "in s tem lahko živimo naprej". "Glede na to, da je Rupel sam izrazil možnost, da bi se odrekel posebnemu odposlanstvu, sem na sestanku osebno rekel, da na njegovo ramišljanje v tej smeri gledam pozitivno," je dejal predsednik Zaresa in dodal, da je Rupel "na dnevni red svojega razmišljanja postavil prava vprašanja".
Čas je, da končamo razpravo o Dimitriju Ruplu, je po vrhu koalicije medijem povedala predsednica LDS Katarina Kresal. Kot je zatrdila, je predsednik vlade na današnjem sestanku pojasnil, da Rupel ne bo bistveno vplival na oblikovanje zunanje politike, ampak bo za zunanjo politiko zadolžen zunanji minister, pa tudi premier in predsednik države.
Kresalova je po današnjem sestanku predsednikov koalicijskih strank povedala, da je "ta sestanek v tako široki sestavi mesto, kjer lahko vsak pove, kar mu leži na duši" in pojasnila, da je sama odprla vprašanje Dimitrija Rupla.
Po njenih besedah je vprašanje, ali je njegovo sodelovanje v kabinetu in sočasno sodelovanje v strokovnem svetu SDS konflikt interesov. Kot je dejala, je predsednik vlade Borut Pahor pojasnil, "da je Rupel zaposlen kot javni uslužbenec in ne kot neki posebni odposlanec". Prav tako bo imel Rupel zelo določen nabor dela, ki mu ga bo premier v točno določenem trenutku naložil, je dodala.
Po besedah predsednice LDS pomislek njihove stranke ni to, ali je Rupel lahko javni uslužbenec ali ne, ampak ali bo njegovo ravnanje bistveno oblikovalo zunanjo politiko Slovenije. "V takem primeru smo mnenja, da gre za konflikt interesov," je poudarila.
"Po današnjih pojasnilih pa naj temu ne bi bilo tako, za zunanjo politiko bo zadolžen zunanji minister in v svojem obsegu tudi predsednik vlade in predsednik republike, zato menim, da je čas, da zaključimo razpravo o Dimitriju Ruplu," je povedala. Ob tem je dejala, da bodo po nadaljnjih ravnanjih videli, "ali te stvari res tečejo tako, kot so zastavljene".
Na novinarsko vprašanje, ali so se predsedniki koalicijskih strank pogovarjali tudi o imenovanju predsednika uprave NLB Draška Veselinoviča, je Kresalova odgovorila, da "kar se tiče ostalih imenovanj v gospodarskih družbah, pa smo tudi danes seveda opozorili, da je kadrovsko-akreditacijski svet nekaj, s čimer orjemo ledino".
Po njenem mnenju z omenjenim svetom bistveno spreminjajo način imenovanja članov v nadzorne svete. Takšna pravila, tako Kresalova, pa je potrebno postaviti v nekem določenem času in so tudi stvar nekega tehtnega razmisleka.
"V temu času, dokler kadrovsko-akreditacijski svet in nekatera pravila, o katerih smo danes govorili, niso jasno postavljena in urejena, se je zgodila vrsta imenovanj v različne organe. Ta so bila narejena - jaz temu verjamem - po najboljši strokovni izbiri," je izpostavila.
Po njenih besedah LDS nima nobenega ministra, ki bi imenoval člane nadzornega sveta. "Verjamem, da sta tako minister za gospodarstvo Matej Lahovnik kot minister za finance Franc Križanič znala upoštevati vse strokovne kriterije," je še dejala predsednica LDS.
Predsednik DeSUS Karl Erjavec je z današnjim sestankom vrha koalicije zelo zadovoljen, saj so se predstavniki koalicijskih strank po njegovih besedah poenotili v vseh odprtih vprašanjih. Dogovorili so se tudi, da bo minister za finance pripravil koncept za prenos Kapitalske družbe na ZPIZ, je še pojasnil Erjavec.
Današnji sestanek predsednikov in vodij poslanskih skupin SD, Zares, DeSUS in LDS je po Erjavčevih besedah dobra osnova za nadaljnje delo koalicije, zlasti pa vlade, ki ima pred seboj mnoge izzive. Koalicijski partnerji so se sicer dogovorili, da se bodo srečevali vsak mesec, s čimer se Erjavec strinja, saj je po njegovem mnenju prav, da se sproti pogovorijo o vseh odprtih vprašanjih. Predsednik DeSUS sicer nima občutka, da bi koalicija delovala kot "trojček plus ena" in se v njej, kot pravi, dobro počuti.
Na današnjem sestanku so se po Erjavčevih besedah koalicijski partnerji dogovorili tudi, da bo minister za finance Franci Križanič pripravil koncept za prenos Kapitalske družbe na Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, kar je tudi eno od določil koalicijskega sporazuma.