V razpravi so na seji navzoči profesorji in ravnatelj Gimnazije Jožeta Plečnika podrobno pojasnili dogajanje povezano s Krkovičevim predavanjem.
Profesorica zgodovine Anamarija Štimec je povedala, da se je za povabilo Krkoviča odločila, ker je prvovrstni zgodovinski vir o osamosvojitvi. Njen predlog je soglasno podprl aktiv profesorjev zgodovine, zapletlo pa se je, ko je bilo predavanje na šoli uradno napovedano. "Takrat je nastopila določena skupina učiteljev, ki je 'naskočila' ravnatelja in nas obsojala, zakaj vabimo tega človeka. Tako je moral ravnatelj kloniti in predavanje odpovedati," je dejala.
Ravnatelj Anton Grosek je povedal, da je predavanje odpovedal potem, ko je ugotovil, da mu del zbornice nasprotuje in ker ni mogel ugotoviti, ali predavanje spada v obvezni del rednega pouka. Povedal je, da so do zdaj na šoli gostili že veliko predavateljev, vendar vedno kot del neobveznih vsebin. Krkoviča sicer spoštuje in se mu je za odpoved predavanja opravičil.
V Združenju za vrednote slovenske osamosvojitve so po besedah predsednika Aleša Hojsa preverili, ali je bila z odpovedjo kršena zakonodaja in ugotovili, da je bila kršena šestkrat. Zato so zadevo prijavili šolski inšpekciji.
Seje se je udeležil tudi ravnatelj Gimnazije Ledina Roman Vogrinc, ki je bil deležen kritik, ker šola organizira ekskurzijo v Bosno in Hercegovino, med katero si dijaki ogledajo prizorišča nekaterih bitk iz druge svetovne vojne in Jajce.
Povedal je, da gre za strokovno ekskurzijo, ki ni obvezna in jo izvajajo že od leta 2007. Zavrnil je očitke, da naj bi šlo za poskus ideološke indoktrinacije dijakov. "Ekskurzija pokriva 35 ciljev, med katerimi obdobje med drugo svetovno vojno obsega zgolj pet ciljev," je dejal.
V razpravi je nekaj članov odbora za izobraževanje podvomilo, ali lahko obravnavajo omenjeno tematiko. "Odbor lahko obravnava tematiko s področja šolstva, nima pa pristojnosti, da bi se opredeljeval do ravnanj posameznikov. Tako ne more razpravljati o tem, kakšna predavanja bodo pripravile posamezne šole," je menila Vesna Vervega (SMC).
Po oceni Mihe Kordiša (ZL) seja pomeni obliko pritiska na izobraževalni sistem, hkrati pa krši njegovo strokovno avtonomijo. Profesorja, ki sta Krkoviča povabila na predavanje, sta sicer po njegovi oceni naredila "hud strokovni in disciplinski prekršek".
Branko Grims (SDS) je menil, da na odpoved Krkovičevega predavanja "ne moremo biti ponosni". Krkovič je kot poveljnik Manevrske strukture narodne zaščite najbolj poklicana oseba, da spregovori mlajšim generacijam, je dejal.
Državna sekretarka na ministrstvu za izobraževanje Andreja Barle Lakota je poudarila, da šole same odločajo, kdo sodeluje pri neobveznem delu šolskega procesa. Hkrati je po njenih besedah predmet učiteljeve presoje, na kakšen način bo posamezne teme obravnaval.
Del razprave je bil posvečen tudi vprašanju, ali je v slovenskih šolah dovolj vsebin, ki govorijo o slovenski osamosvojitvi. Matej Tonin (NSi) je ocenil, da je teh vsebin premalo. "Naši otroci o osamosvojitvi vedo zelo malo, praktično nič," je dodala Anja Bah Žibert (SDS). Na drugi strani so pristojni menili, da je tovrstnih vsebin v šolah dovolj.
Na odboru je bilo govora tudi o nedavnem sodelovanju Slovenske vojske (SV) na odkritju spomenika Ivanu Mačku Matiji v Kočevskem rogu. V SDS namreč ocenjujejo, da je takšno sodelovanje pomenilo poveličevanje "revolucionarnih dogodkov in oseb iz polpretekle zgodovine, ki so obremenjene z umori". Državni sekretar na ministrstvu za obrambo Miloš Bizjak je takšne ocene zavrnil.
V SDS so v sprejem predlagali nekaj sklepov, med drugim, da ministrstvo za izobraževanje presodi primernost ekskurzije Gimnazije Ledina ter da v učnih programih zagotovi več vsebin iz časa osamosvajanja. Vse sklepe sta oba odbora zavrnila.