V Novem mestu je pred jesenskimi lokalnimi volitvami izbruhnila velika afera v zvezi s poskusom dokapitalizacije nepremičninske družbe Zarja v večinski lasti občine. Župan Alojzij Muhič in direktor Zarje Miloš Dular sta po mnenju dela mestnih svetnikov skušala s privatizacijo družbo oškodovati.
Novomeško podjetje Zarja s tridesetimi zaposlenimi je v 68-odstotni lasti mestne občine Novo mesto (MO NM), ukvarja pa se z upravljanjem nepremičnin, investicijami v nepremičnine, dajanjem stanovanj v neprofitni in profitni najem … Do osnovnega kapitala je prišla v devetdesetih letih, ko so morala v skladu s predpisi nekdanja podjetja v družbeni lasti del svojih nepremičnin prenesti na občinsko podjetje.Po knjigovodski vrednosti je Zarja vredna 5,3 milijona evrov, toda po ocenah poznavalcev je njena dejanska tržna vrednost med 12 in 15 milijoni evrov. Kot zastopnik večinskega lastnika je alfa in omega pri odločanju glede Zarje sedanji novomeški župan Alojzij Muhič, na volitvah pred štirimi leti izvoljen s podporo socialnih demokratov, sicer predsednik Zveze za Dolenjsko. Muhič je tudi predsednik nadzornega sveta Zarje, ki jo je na začetku prejšnjega leta preoblikoval iz delniške družbe v družbo z omejeno odgovornostjo.
Med novomeškimi mestnimi svetniki zelo različnih političnih opcij je pred nekaj tedni završalo, ko so izvedeli, da je Muhič na svojo roko brez njihove vednosti in brez razprave odločil, da bo Zarja, d. o. o. , dokapitalizirana v višini treh milijonov evrov. Dokapitalizacijo so izglasovali na skupščini Zarje konec junija (seveda ima odločilno besedo na skupščini največji lastnik MO NM oziroma Muhič, ki ga je menda predstavljal pooblaščenec). Na pritisk večine mestnih svetnikov in po medijskih razkritjih naj bi dokapitalizacijo na naslednji skupščini Zarje 17. avgusta preklicali.
Muhič ignorira svetnike
V družbo naj bi lastniško vstopili zasebniki, prikrivanje dokapitalizacije in način, kako si jo je Muhič s svojimi ljudmi zamislil, pa je sprožila revolt med večino mestnih svetnikov. Lastniški delež občine v Zarji bi se namreč občutno znižal, pod polovičnega, pred dokapitalizacijo pa sploh ne bi bilo vrednotenja družbe.
Z drugimi besedami: zasebni partnerji (za katere so nekateri prepričani, da so že vnaprej dogovorjeni z Muhičem in Dularjem) bi na primer za dva milijona evrov svojega vložka prišli do šestih milijonov evrov premoženja, saj bi se njihov delež pri dokapitalizaciji računal od knjigovodske vrednosti zgolj 5,3 milijona evrov in ne od dejanske, ki naj bi bila do trikrat višja.
Kot opozarja Adolf Zupan, mestni svetnik z liste za razvoj gospodarstva občine Novo mesto, so mestni svetniki v zadnjih treh letih na župana več kot dvajsetkrat naslovili zahtevo za obravnavo gradiva o poslovanju Zarje, vendar ga ni pripravil. Ni mu jasno, zakaj je župan ob védenju, da občina nima dveh milijonov (torej dvotretjinskega deleža od predvidenih treh milijonov evrov za dokapitalizacijo, s čimer bi MO NM ohranila dvotretjinski lastniški delež) za plačilo dokapitalizacijskega vložka, pristal na to, da lahko nekdo drug vstopi na mesto občine. Slednja bi tako iz družbenika z 68-odstotnim deležem postala manjšinska lastnica s 43-odstotnim deležem.
VEČV TISKANI IZDAJI