Resnica je najbrž nekje vmes, skoraj vsi pa so si enotni, da gre za zadnje plenjenje največje slovenske banke pred privatizacijo. Ostajata dve vprašanji: kdaj bo NLB privatizirana (zaveza je sicer, da do konca leta 2017) in ali bomo morali davkoplačevalci še enkrat seči v žep in banko pred prodajo še enkrat dokapitalizirati.
Stari fantje v NLB
Omrežja tranzicijske levice, ki so že četrt stoletja prisesana na državne jasli in na račun davkoplačevalcev z upiranjem privatizaciji plenijo državno premoženje, so z imenovanjem Marka Jazbeca za predsednika uprave SDH (Slovenskega državnega holdinga) nakazala, da so preveč samosvojemu (domnevno tudi »nekooperativnemu«) Janku Medji, zadnjemu iz kroga Janeza Šušteršiča in Državljanske liste, na vrhu NLB šteti dnevi. Ko je Medja to spoznal, je odstopil. Vodenje NLB je začasno prevzel Blaž Brodnjak, ki ga je v NLB pripeljal prav Medja, del nadzornega sveta se je zamenjal. Prišli so stari bančni znanci: Janko Gedrih (nekdanji član uprave NLB Tutunske banke), Anton Ribnikar (do lani izvršni direktor črnogorske NLB) in Anton Macuh (vodil švicarski InterFinanz, podjetje iz skupine NLB, ki je bil ena od večjih lukenj NLB).
Trojica, ki je znana, da je svojčas pomagala kopati rekordno bančno luknjo, je sprožila tudi negodovanje znotraj koalicije, toda Miro Cerar (osebno naj bi zahteval zamenjavo Janka Medje), ki je vodenje vlade že zdavnaj prepustil lobijem, je vztrajal. Toda še preden so se dobro obrnili, so vsi trije (povezuje se jih z omrežjem Mateja Narata in Boruta Jamnika, kar pomeni, da tudi Metod Dragonja in Milan Kučan nista daleč) podali odstopne izjave, češ da so tarča diskreditiranja ter da se pomena NLB »očitno zavedajo tudi posamezniki in interesne skupine, ki želijo tako pomembno institucijo kontrolirati«.
Sebe so torej hoteli prikazati kot žrtve nekih omrežij, toda resnica je malce drugačna. Po posrednikih je do njih prišla informacija, da jim Banka Slovenije in ECB, ki v okviru skupnega bančnega nadzora na območju evra bedi tudi nad NLB kot sistemsko banko, ne bosta izdali licence za opravljanje nadzorniških nalog. SDH, ki je bil »presenečen«, je sicer imel prav, ko je sporočil, da so postopke imenovanja za člane nadzornega sveta NLB izvedli zakonito, saj so vsi trije izpolnjevali formalne pogoje, toda Marko Jazbec, objektivno in subjektivno najbolj odgovoren za kadrovsko polomijo, je očitno (namenoma?) spregledal sodbo vrhovnih sodnikov v zadevi Mateja Narata (podrobneje pišemo v posebnem okvirju).
Pogoji za dodelitev licence so namreč podobni kot za člana uprave (Banka Slovenije je Naratu odrekla licenco za vodenje Abanke): ni dovolj izpolnjevanje formalnih pogojev, ampak se centralni bančniki (predvsem po finančni krizi) o kandidatih izrekajo na podlagi njihovih preteklih dejanj, ki nakazujejo njihovo ravnanje v prihodnosti. Zaradi te diskrecijske pravice odločanja BS bi moral Marko Jazbec (ki se sklicuje na kadrovsko komisijo SDH) vnaprej vedeti, da licenc ne bodo dobili, saj so bili vsi trije vpleteni v kopanje bančne luknje.
Visel tudi Primož Karpe
V NS NLB je tako ostalo šest članov: Sergeja Slapničar, Tit A. Erker, Uroš Ivanc, Andreas Klingen in Laszlo Urban in predsednik Primož Karpe. Naši neuradni viri navajajo, da je v zraku visela tudi licenca Karpeta (te informacije v BS ne komentirajo), 45-letnega poslovneža in nekdanjega borznika, ki vodi zasebni sklad Blue Sea Capital in je sedel v NS Gorenjske banke. Eden od razlogov naj bi bilo njegovo pomanjkanje bančnih izkušenj (v začetku kariere je bil tri leta v SKB banki), to je še zlasti pomembno v času, ko se banka pripravlja na privatizacijo.
Zdaj pa pozor! Po poročanju časnika Finance je člane NS NLB pomagala izbrati agencija Dr. Pendl & Dr. Piswanger P & P), kjer je direktorica Romana Kovacs Voljč, bolj znana kot žena Marka Voljča, nekdanjega šefa NLB. Voljč je v NLB prišel nekaj tednov po nastopu pokojnega Janeza Drnovška kot premierja leta 1992, pod njegovim vodstvom so v NLB delali vsi trije odstopljeni člani nadzornega sveta. Vsaj Macuha in Gedriha se lahko poveže z državnim sekretarjem Metodom Dragonjo, ki je bil pred četrt stoletja član upravnega odbora Ljubljanske banke, danes pa je v Cerarjevi vladi glavni, ko je treba zavirati privatizacijo. Te povezave gredo v prid tezi tistih, ki pravijo, da so bile izredne razmere v NLB ustvarjene umetno. To je posredno za Finance potrdil tudi odpoklicani član NS NLB Gorazd Podbevšek: »Ko je ECB začela zahtevati, naj popolnimo nadzorni svet z bančniki, ki so vrhunski, pa še povezav s slovenskim bančnim sistemom ne smejo imeti, smo poklicali prav vse, ki jih poznamo. Pa so odklonili. P & P je predlagala daljši seznam kandidatov, od Poljakov, Madžarov, Avstrijcev, Rusinje, Nemcev ... Ne vem pa, ali je k temu pripomogel tudi Marko Voljč.«
Skratka, tako Marko Jazbec iz SDH kot tudi »kadroviki« iz P & P so morali vedeti, da bodo licence Gedrihu, Ribnikarju in Macuhu zavrnjene, da bo v zraku visela tudi licenca Karpetu. In če so to vedeli omenjeni, sta morala to vedeti tudi Metod Dragonja in Miro Cerar. To pomeni, da so omrežja tranzicijske levice dobro vedela, v kaj se spuščajo, in kot z lutko na vrvici upravljala Cerarja, da je igral igro, ki mu je bila dodeljena. Da se zaveda, da je samo kmet na šahovnici drugih, je posredno potrdil tudi sam, ko je vzel v bran Marka Jazbeca, češ da ne vidi razlogov, ki bi narekovali razpravo o odstopu uprave holdinga.
Vsi kandidati »okuženi« z NLB
Koga bo SDH predlagal, da zapolni tri od devetih sedežev v NS NLB, je težko napovedati. Izgovorov po debaklu, da niso tega vedeli, saj so izpolnjevali formalne pogoje, ne bo več. Novi člani ne bodo smeli imeti nikakršnih povezav s slovenskim bančnim sistemom (kaj šele da so pomagali kopati finančno luknjo), kar pomeni, da v poštev lahko pridejo samo bančniki, ki so delovali v tujih bankah v Sloveniji, ali pa tujci. Neuradno se sliši predlog, da bi spet spremenili status in zmanjšali število članov NS, nerodno je le, da je povečanje števila nadzornikov s sedem na devet članov predlagala ECB, s katero očitno ni šale.
Drugo vprašanje je, kdo bo vodil NLB. Naši viri pravijo, da Brodnjak najbrž ne bo obstal. Ker ga je v NLB pripeljal Medja, taka poteza ne bi bila logična, potem bi lahko v NLB ostal tudi Medja. Drugo ime, ki se pojavlja, je David Benedek. Ta ima sicer podporo pri Jazbecu (z njim se je moral konec leta 2012 nečastno posloviti iz uprave NLB), toda »pretežko prtljago«. Med drugim je bil po letu 2003 namestnik direktorja na področju poslovanja z velikimi podjetji na območju osrednje Slovenije in namestnik direktorja centra za upravljanje NLB Skupine. Glede na funkcije, ki jih je opravljal, je moral vedeti, kaj se dogaja, saj brez priporočil posameznih nižjih direktorjev in njihovih namestnikov krediti na kreditnih odborih pravnoformalno najbrž ne bi imeli kritja. Torej je vsaj soodgovoren za nastanek bančne luknje. Med kandidati se omenja tudi Igo Gruden, ki je bil predsednik izredne uprave Probanke in v drugi Janševi vladi kratek čas predsednik uprave Soda, vendar je tudi zanj jasno, da je davkoplačevalcev s pripojitvijo Probanke (in Factor banke) DUTB nakopal nove obveznosti. Prav tako je že delal na NLB. Bil je v hčerinski družbi NLB Skladi.
Privatizacija se oddaljuje
Zaradi vseh teh (ne)namernih zapletov je veliko vprašanje, ali bo privatizacija NLB speljana do konca leta 2017. V Deutsche Bank, ki jo je SDH izbrala za svetovalca pri privatizaciji, so zaradi nestrokovnosti in negotovosti slovenskega partnerja že malo nervozni, zato skoraj ni nikakršnih možnosti več, da bi bil poziv za prodajo NLB objavljen že jeseni. Medtem pa se iz NLB pleni tisto, kar je ostalo vrednega. Ena od tarč naj bi bile domnevno slabe terjatve, ki jih je v NLB še za 1,9 milijarde evrov. Domnevno zato, ker naš vir (kljub pisanju medijev) pravi, da sploh niso tako slabe in da jih bo kupec lahko prodal z ekstra dobičkom. Šlo naj bi za dokaj dobro zavarovane terjatve (s hipotekami), ki pa so med slabe »zašle« izključno zato, ker denimo nad kakšno hipoteko visi neka sodna odredba ali denacionalizacijski zahtevek. Ko bo to rešeno (treba je malo dlje počakati), bi bile terjatve lahko tudi v celoti poplačane, razen če se morda ne bi spet sesul nepremičninski trg. Domnevno zaradi privatizacije ionskega »čiščenja« banke NLB te terjatve prodaja.
Kot po naključju pri teh operacijah spet trčimo na KF Finance, podjetja, ki ga obvladujeta Bojan Kunovar in Matjaž Filipič, o katerih smo nedavno pisali, da imata ali sta imela težave pred pristojnimi organi zaradi spornih cenitev. Nedavno so KF Finance kupile družbo Pro Kolekt, ki se ukvarja z izterjavami. Družba je bila dolga leta v lasti državne SID banke, za katero (in to naj bi bilo sporno) so KF Finance pred tem delale (njihova zagrebška podružnica Pro Kolekt deluje še zdaj). Zakaj so KF Finance potrebovale družbo za izterjavo, postaja jasno šele sedaj, saj naj bi po poročanju Dnevnika dobile posel (konkurent je bila družba B2 Kapital, ki sodi v okvir norveškega B2 Holdinga), vreden 800 milijonov evrov. Toliko znaša nominalna vrednost slabih terjatev, ki naj bi jih KF Finance od NLB odkupile za 160 milijonov evrov oziroma z 80-odstotnim popustom, kar je večji popust, po katerem so banke slabe terjatve prenašale na DUTB. V ozadju naj bi bil britanski partner, KF Finance bi bile lokalni izvajalec. Gre za znan način delovanja dvojca Kunovar-Filipič, saj so KF Finance tudi svetovalec NLB (podobna zgodba in model kot pri SID banki).
Omrežja in lobiji tranzicijske levice, ki so četrt stoletja obvladovali tudi bančni sektor, skušajo v zadnji fazi privatizacije postrgati iz največje slovenske banke še tisto, kar je ostalo. Privatizacije NLB jim zaradi ECB najbrž ne bo uspelo ustaviti in preprečiti, zavirali pa jo bodo toliko časa, da njihovi izvrševalci opravijo svoje in da nekatere nezakonitosti, ki so ostale še skrite, tudi sodno zastarajo. Račun bomo še enkrat plačali davkoplačevalci.