Pesjak je bil na položaju predsednika uprave Factor banke do sredine leta 2012, ko se je upokojil, a v banki ostal kot svetovalec uprave. Danes je proti njemu vloženih sedem odškodninskih tožb in 18 prijav za preiskavo, o katerih pa podrobnosti ne pozna, zato na vprašanja o konkretnih kreditnih poslih ni želel odgovarjati.
Factor banka je vsa navodila Banke Slovenije izpolnjevala vse do leta 2013, ko je v juniju prejela odredbo za dokapitalizacijo v višini 50 milijonov evrov. "Takoj smo obvestili nadzorni svet in glavne delničarje, a slednji so bili v postopkih svojih finančnih prestrukturiranj, zato so sporočili, da tokrat ne morejo sodelovati," je povedal Pesjak.
Čeprav je bil rok za dokapitalizacijo po Pesjakovih besedah nerazumno kratek - do septembra istega leta, pa so uspeli najti tri potencialne investitorje, od katerih sta dva naredila skrbni pregled in eden je bil pripravljen potrebni znesek vplačati v dveh obrokih do decembra 2013. "Mislim, da bi bilo vredno počakati, da bi ta, ki je ponudil dvakrat po 25 milijonov evrov, to naredil," je dejal Pesjak.
"V tem času je vse grmelo navzdol in banko smo reševali, kot smo v najboljši veri znali," je poudaril. Zagotovil je, da noben kredit v Factor banki ni bil nezavarovan, potrdil pa, da so imeli interni dogovor o nižjih obrestnih merah za posojila, ki jih je banka za reševanje stanovanjskega problema dajala zaposlenim in njihovim najbližjim sorodnikom.
Eno takšnih posojil z ugodnejšo obrestno mero je dobil tudi Pesjakov sin. Kredit je bil dan v skladu s pravili, komercialno se je to še vedno izšlo, je povedal Pesjak in poudaril, da je bila s takšno politiko seznanjena tudi Banka Slovenije in nikoli niso dobili odziva, da bi bilo s tem kaj narobe.
"Da ne boste mislili, da smo delali škodo banki. V tem času smo imeli obrestno maržo nad povprečjem slovenskih bank," je dodal. V tem smislu se mu tudi znižanje obrestne mere za kredit podjetja v lasti članice nadzornega sveta Vere Mihatovič ne zdi nič spornega. "Verjetno smo ocenili, da je možnost odplačila veliko večja glede na komitentovo premoženje," je dejal.
Tudi Mihatovičevo, ki je v nadzornem svetu zastopala interese družbe ACH kot pomembne lastnice Factor banke, je komisija danes že zaslišala. V nadzorni svet je prišla leta 2001 in je zadnjih šest dni pred odločitvijo o uvedbi postopka nadzorovane likvidacije banke nadzornikom celo predsedovala, vendar na števila vprašanja ni znala odgovoriti, ker da se ne spomni.
Da je morala država Factor banko dokapitalizirati z 269 milijonov evrov, se Mihatovičeva ne čuti odgovorne. Na vprašanje, ali pa se je čutila odgovorno pri odobravanju posojil, ki so se potem izkazala za slaba, pa je odgovorila: "V času in prostoru mislim, da sem delovala odgovorno."
Tako se je izločila iz odločanja o posojilu, ki ga je Factor banka dala omenjenemu podjetju, katerega solastnica je. Ni pa se ji zdelo sporno sodelovanje pri odločanju o kreditiranju podjetij v lasti ACH in z njim povezanih fizičnih in pravnih oseb. "Banka Slovenije je v Factor banki vsako leto opravila nadzor in leta in leta ni bilo nobenih sugestij," je dejala.
Sicer pa je Mihatovičeva pri odločanju nadzornikov pogosto spraševala za podrobnosti o kreditih in se šele nato odločila o glasovanju. "Ponavadi so me prepričali, in smo kredit odobrili," je dejala, čemur je sledilo vprašanje predsednika komisije Anžeta Logarja (SDS), ali je torej soodgovorna za luknjo v banki. "Ne čutim se odgovorne," je odvrnila.
Člani komisije nameravajo danes zaslišati še nekdanjega predsednika uprave Factor banke Cirila Dragonjo in nekdanjega direktorja družbe ACH Hermana Rigelnika.