Rusko veleposlaništvo Svet24.si

Izgnani ruski diplomat naj bi zapustil Slovenijo

fantka Svet24.si

Drobna zadovoljstva vodijo v prostor neskončnih ...

1663812312-036mv Necenzurirano

Kakšna stavka? Največja zasebna klinika podira ...

janez janša, shod Reporter.si

Kdo ima koga za norca? Janša, večkrat v ...

slovenija odbojka najdic planinsec af Ekipa24.si

Kaj se dogaja v slovenski reprezentanci?! Novi ...

Tako bo potekal sončni mrk, ki je marsikoga prestrašil do kosti Odkrito.si

8. april, 2024 - Mrk, ki prinaša katastrofo?!

novak djokovic Ekipa24.si

Je zaradi tega počilo med Đokovićem in ...

Naročilo knjige OZADJE REPORTERJA IN MAGA
Slovenija

Prelomni trenutki

Deli na:

Premier Borut Pahor je danes v Zagrebu poudaril, da sta Hrvaška in Slovenija v prelomnem trenutku, po katerem se bo pokazalo, ali bosta državi sosedni in prijateljski ali bosta poudarjali tisto, kar ju ločuje. Hrvaška premierka Jadranka Kosor je izjavila, da državi vstopata v zaključne pogovore o arbitražnem sporazumu.

Premier Borut Pahor je danes v Zagrebu poudaril, da sta Hrvaška in Slovenija v prelomnem trenutku, po katerem se bo pokazalo, ali bosta državi sosedni in prijateljski ali bosta poudarjali tisto, kar ju ločuje. Hrvaška premierka Jadranka Kosor je izjavila, da državi vstopata v zaključne pogovore o arbitražnem sporazumu.

Premiera Slovenije in Hrvaške sta omenjeno dejala v izjavi po nagovoru na Hrvaško-slovenskem gospodarskem forumu v poslopju Hrvaške gospodarske zbornice.

Kosorjeva je še izrazila prepričanje, da bosta s slovenskim premierom našla rešitev. Napovedala je, da se bo potem srečala s koalicijskimi partnerji v vladi in predstavniki parlamentarnih strank, ter od parlamenta zahtevala in dobila podporo za parafiranje in podpis sporazuma o arbitraži. Na koncu pa naj bi sabor z dvotretjinsko večino tudi podprl arbitražni sporazum, ki je po njenih besedah nastal na podlagi pisma, ki ga je po ljubljanskem srečanju s Pahorjem poslala švedskem predsedstvu EU.

Premier Pahor je še poudaril, da se morata državi in naroda odločiti, ali bodo na prihodnost gledali skozi skupne interese, kar bo prineslo stabilnost, prijateljstvo in blaginjo, ali zgolj na razlike, kar bo imelo za posledice spopade in nestabilnost.

"V preveliki večini javnosti na obeh straneh se je utrdila napačna teza, da je edini interes Hrvaške, da čimprej postane članica EU, interes Slovenije pa, da je čim prej rešeno vprašanje meje," je še ocenil Pahor. Dodal je, da je vstop Hrvaške v EU tudi v interesu Slovenije, reševanje vprašanja meje pa tudi v interesu Hrvaške.

Kot je še povedal predsednik slovenske vlade, je ta interes vzajemen in omogoča odpiranje povsem novega poglavja v odnosih med državama, s Kosorjevo pa sta odločena, da se ne glede na morebitno nepriljubljenost njunih odločitev, teh držita kot "pijanec plota".

Pojasnil je, da se mu omenjena odločnost zdi "zelo pomembna" za utrditev zaupanje med državama in tudi med premieroma osebno. Zagotovil je tudi, da bosta s hrvaško premierko storila vse, kar mislita, da je dobro za blaginjo in varnost obeh držav in narodov.

Hrvaška premierka je izpostavila, da sta s Pahorjem odprla novo stran v odnosih med državama, ki temelji na medsebojnem sodelovanju, razumevanju in spoštovanju kot temelju za prihodnje sodelovanje. Med drugim je še dejala, da so odnosi na politični ravni izjemno pomembni tudi za gospodarsko sodelovanje med državama. Pojasnila je, da je to pokazalo srečanju obeh premierov v Trakošćanu, po katerem se je, kot je dejala, občutno zvišalo število slovenskih turistov na Hrvaškem.

Premier Pahor pa je v nagovoru na gospodarskem forumu dejal, da bo politična rešitev vplivala na izboljšanje gospodarskih odnosov med državama. Kot je pojasnil, pri politični rešitvi ne gre le za vprašanje meje, temveč tudi bank, Nuklearke Krško in ostalih odprtih vprašanj, ki so zaznamovala odnose med državama po razpadu bivše skupne države.

Kosorjeva in Pahor sta po srečanju z novinarji, na katerem niso bila predvidena novinarska vprašanja, nadaljevala pogovore o arbitražnem sporazumu na delovnem kosilu.

Premier Pahor se je popoldan srečal tudi s predsednikom Socialdemokratske stranke (SDP), največje opozicijske stranke na Hrvaškem, Zoranom Milanovićem. Pahor in Milanović nista želela dati izjav novinarjem, ki so čakali na konec njunega srečanja pred sedežem SDP.

Pahor je pred prihodom v Zagreb sicer napovedal, da bo skušal prepričati Milanovića, da ne njemu in ne drugim nasprotnikom arbitražnega sporazuma nasprotovanje ne koristi, temveč lahko le znova preloži spor, ki traja že 18 let, in znova zaostri odnose med državama.

Vodja slovenske diplomacije Samuel Žbogar ob prihodu na zasedanje ministrov EU v Luksemburgu ni želel podrobneje komentirati srečanja premierov. Dejal je le, da bi si Slovenija želela, da bi se pogovori o arbitražnem sporazumu odvijali hitreje in izrazil upanje, da bo k hitrejšemu tempu prispeval tudi današnji obisk Pahorja v Zagrebu.

Opozicijska SLS pa je znova pozvala Pahorja, naj opusti prizadevanja za podpis predloga arbitražnega sporazuma in naj energijo raje usmeri k poenotenju slovenskih stališč glede tega vprašanja. V sporočilu za javnost je pozdravila krepitev gospodarskega sodelovanja med državama in izrazila podporo vstopu Hrvaške v EU, vendar ob pogoju, da se Hrvaška predhodno umakne s slovenskega ozemlja in morja ter preneha s prizadevanji, da bi Sloveniji odvzela teritorialni stik z mednarodnimi vodami.

Predsednica nacionalnega odbora za spremljanje hrvaških pogajanj z EU in poslanka Hrvaške ljudske stranke Vesna Pusić je pred srečanjem premierov ocenila, da predlog arbitražnega sporazuma ne sme vsebovati rešitve niti prejudicirati odločitve arbitražnega sodišča.

Po njeni oceni namreč ni jasno, kaj v predlogu sporazuma pomeni stik z mednarodnimi vodami. "Če to vključuje vse možne vrste stika: neposreden, posreden in kondominij, je to lahko izhodiščno stališče, če pa pomeni neposreden stik slovenskih teritorialnih voda z mednarodnimi vodami, pa prejudicira izid arbitraže," je po poročanju hrvaške tiskovne agencije Hina dejala Pusićeva na briefingu za novinarje. Po njeni oceni je treba omenjeno vprašanje pojasniti, še preden bo predlog sporazuma šel v sabor. Napovedala je tudi, da bo kot predsednica nacionalnega odbora za spremljanje hrvaških pogajanj z EU zahtevala sestanek s Kosorjevo.

Hrvaški predsednik Stipe Mesić, ki po lastnih besedah ni videl osnutka arbitražnega sporazuma, pa je v redni mesečni oddaji Hrvaškega radia "S predsednikom na kavi" poudaril, da se nihče ne more v imenu Hrvaške odpovedati delu državnega kopna ali morja.

Mesić je še ocenil, da Hrvaška ne more sprejeti, da bi v arbitražnem sporazumu prejudicirali rešitev o meji, potem ko je umaknila sporne dokumente iz pogajanj z EU, za katere je Slovenija trdila, da prejudicirajo mejo med državama. Mesić sicer ni komentiral izjav premierov, ker so omenjeno oddajo zaradi obveznosti predsednika posneli v naprej.

Sicer je na poslovnem forumu, ki sta ga v Zagrebu pripravili hrvaška in slovenska gospodarska zbornica, sodelovalo prek 150 slovenskih in hrvaških gospodarstvenikov.

"S tako številčno udeležbo so gospodarstveniki potrdili svoj interes za ureditev odnosov in s tem na nek način podali 'zaupnico' predsednikoma vlad, da delujeta tudi v interesu gospodarstva," so sporočili iz Gospodarske zbornice Slovenije (GZS).

Predsednik Hrvaške gospodarske zbornice Nadan Vidošević je uvodoma dejal, da ima Hrvaška s Slovenijo še najbolj urejene odnose. Posebej je izpostavil, da gospodarski zbornici ves čas dobro sodelujeta in si redno izmenjujeta informacije o gospodarskih dogajanjih v obeh državah.

Predsednik GZS Zdenko Pavček pa je poudaril, da je Hrvaška za slovensko gospodarstvo izredno pomembna država. "Je med našimi najpomembnejšimi trgi. V času ekonomske krize, ki postavlja na preizkušnjo tako naša gospodarstva kot socialne vrednote, se je pomembno zavedati te okoliščine," je dejal.

Izrazil je prepričanje, da številčna prisotnost slovenskih in hrvaških gospodarstvenikov na srečanju izkazuje tako poslovni kot prijateljski odnos med obema državama, kar da je velika garancija dobremu poslovnemu sodelovanju obeh gospodarstev.

Sledila je predstavitev poslovnega in investicijskega okolja v obeh državah s strani hrvaške agencije za pospeševanje izvoza in investicij ter slovenske javne agencije za podjetništvo in tuje investicije ter predstavitev podpore izvoznikom s strani hrvaške banke za obnovo in razvoj HBOR ter slovenske SID banke.

Blagovna menjava med Slovenijo in Hrvaško je v lanskem letu presegla 2,5 milijarde evrov. Pri tem je slovenski izvoz znašal skoraj 1,7 milijarde evrov, uvoz pa blizu 835 milijonov evrov. Hrvaška je bila v letu 2008 na strani izvoza tretja najpomembnejša partnerica Slovenije, na strani uvoza pa je bila na šestem mestu. V obdobju oda januarja do julija letos je glede na enako obdobje v lanskem letu slovenski izvoz padel za 26,2 odstotka, uvoz pa za 30 odstotkov.