»Če bo do tega prišlo, bom sedež podjetja prenesel v drugo, bolj prijazno državo. V mojem podjetju bodo zaposleni na vodilnih položajih tisti ljudje, ki jih bom jaz imenoval, nikakor pa mi tega ne bo predpisoval neki birokrat ali politik,« je namero ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, da zakonsko določijo najmanj 40-odstotno spolno kvoto na odločevalskih položajih v velikih gospodarskih družbah, komentiral lastnik in predsednik uprave velikega slovenskega družinskega podjetja. Ker zadeva še ni v vladni ali parlamentarni proceduri, za zdaj ne želi biti imenovan.
Precej od oči javnosti se pripravlja zakon, ki bi večjim podjetjem nalagal, da morajo imeti na odločevalskih funkcijah najmanj 40 odstotkov žensk. Na ministrstvu za delo so za Reporter povedali, da Slovenija ni prva država, ki se loteva zakonskega urejanja tega področja; prva je v Evropi to pred desetimi leti storila Norveška, v zadnjih nekaj letih so ji sledile številne države. »Pri nas je v pripravi predlog zakona, ki bo urejal vprašanje neuravnotežene zastopanosti žensk in moških v organih odločanja,« dodajajo. A težava je, da bo zakon posegel v lastninsko pravico. Kako lahko država predpiše zasebnemu podjetju, koga naj zaposli oziroma koga mora imeti v organih odločanja? To je izključna pravica lastnika. Bodo sledile še rasne in verske kvote? Bodo potemtakem uvedli tudi moške kvote, recimo v sodstvu ali izobraževanju?
»V tem trenutku poteka strokovna razprava glede ključnih zakonskih rešitev, predvsem okrog slovenske specifike majhnega števila članstva v organih odločanja, od česar je odvisno, katere organizacije bodo zajete. Preučili smo že številne tuje rešitve, najbolj učinkovite prakse bi radi prenesli k nam, seveda ob upoštevanju izvedljivosti,« pomirjajo na ministrstvu, a dodajajo, da tako imenovani mehki ukrepi (na primer spodbujanje organizacij, da same uredijo stvari) ne prinašajo napredka. »Zato nas veseli, da v Sloveniji obstaja dovolj širok konsenz, da je potrebno uvesti bolj zavezujoče rešitve. O konkretnih zakonskih rešitvah je zaradi potekajoče razprave še prezgodaj govoriti, predvideno pa je, da bo osnutek dorečen v začetku naslednjega leta,« so še povedali na pristojnem ministrstvu.
Nekdanji ustavni sodnik Lovro Šturm pravi, da bi tak predpis pomenil kršitev najmanj treh členov ustave. Posegel bi v lastninsko pravico, v pravico splošne svobode ravnanja in v svobodno podjetniško pobudo. Politični analitik in publicist Bernard Brščič je še ostrejši: »Spolne kvote v gospodarstvu in politiki so primer stupidnosti iztirjenega feminizma in simptom zastrupitve družbe s kulturnim marksizmom. So zanikanje meritokracije kot edinega relevantnega merila zaposlovanja. Vsak razumen lastnik podjetja se bo sam, brez države odločil za takšno sestavo uprave, ki bo kar najbolje uresničevala poslanstvo podjetja. To pa v tržni ekonomiji zagotovo ni uresničevanje spolnih kvot. V naslednjem koraku bodo naši mavrični neoboljševiki zahtevali še upravno kvoto za pedre, muslimane in marsovce.«