Ta sklep je komisija izglasovala na predlog Jerneja Vrtovca (NSi), ki je na včerajšnji seji predstavnike Banke Slovenije spraševal, če drži, da je svet centralne banke na seji konec marca sprejel stališče o neprimernosti kandidatov Janka Gedriha, Antona Ribnikarja in Antona Macuha.
Ti so dva meseca po imenovanju in pred uradnim sporočilom, kaj je o njihovi primernosti ocenil bančni regulator - v primeru NLB poleg slovenske centralne banke tudi Evropska centralna banka - odstopili. S tem so sprožili val ugibanj, ali so to storili zato, ker naj ne bi dobili licence regulatorja, čeprav so sami kot razloge za odstop navajali diskreditacije in diskvalifikacije.
Vrtovec je menil, da so bili njihovi razlogi za odstop pomenljivi, saj v mesecu pred odstopom v medijih ni bilo nikakršnih pritiskov. Naj bi pa Banka Slovenije ugotovila, da naj bi Gedrih zamolčal nekatere pretekle funkcije, Ribnikar naj ne bi znal tujega jezika ipd. "Zato želimo zapisnike sej," je dejal in si zaželel, da bi ta zgodba postala transparentna in bila v poduk za naprej.
Na predlog Alenke Bratušek (NP), prvopodpisane pod sklic seje, so člani komisije sprejeli sklepe, da bodo predlagali, da razpravo o tem opravijo tudi na naslednji plenarni seji ter da naj DZ priporoči vladi, naj razreši celotno vodstvo SDH, naj preveri vse odločitve v času trajanja sporne sestave nadzornega sveta NLB ter da naj ob imenovanju novega nadzornega sveta SDH spoštuje zakone in predpise.
Predsednik uprave SDH Marko Jazbec je navzoče opozoril, da "špekulacije o negativni oceni s strani regulatorja sodijo v prostor hipotetičnega razmišljanja in ugibanj, saj postopek še ni bil dokončan in se je z odstopi tudi ustavil". Za ostala dva nadzornika ne vemo, v kateri fazi so postopki in do rezultata je nadzorni svet NLB polno operativen, je dodal.
Bratuškova je želela njegov odgovor, ali so vsi imenovani v nadzorni svet NLB izpolnjevali vse pogoje in kriterije ter nenapisana pravila o visokem ugledu ali ne. Na odboru DZ za finance v začetku maja je Jazbec priznal, da eden od kandidatov ni izpolnjeval zakonskih pogojev, včeraj pa dodatnih odgovorov na to temo ni podal.
Zagotovil je, da so vsi postopki tekli v skladu z zakoni in smernicami ter da pri tem ni bilo nič spornega. Znova pa je bilo v ospredju vprašanje predhodnega ocenjevanja primernosti nadzornikov, kjer ministrstvo za finance in SDH na eni strani ter Banka Slovenije in NLB na drugi še vedno vztrajajo vsak pri svojem.
Državni sekretar na ministrstvu za finance Metod Dragonja je menil, da je zakon o ukrepih za krepitev stabilnosti bank izključil predhodno oceno primernosti in pristojnost prenesel na SDH. Banka Slovenije pa vztraja, da zakon o bančništvu določa, da mora nominacijska komisija nadzornega sveta banke, ki jo sestavljajo člani nadzornega sveta, pred imenovanjem opraviti oceno primernosti.
Direktorica pravnega oddelka v Banki Slovenije Jasna Iskra je povedala, da Banka Slovenije nima zadržkov do tega, kdo dela oceno, a da se mora pristojni organ do kandidatov opredeliti. NLB tega ni naredila, zato so najavili prekrškovni postopek proti banki in odgovornim osebam v njej. "ECB smo obvestili, da bomo začeli postopek o prekršku in čakamo na odgovor," je povedala.
Dragonja je opozoril, da SDH ne more kar naenkrat ostati brez vodstva in je ocenil, da "bi bila s predlaganimi sklepi resno ogrožena javnofinančna stabilnost države". Predsednik komisije Andrej Šircelj (SDS) pa je opozoril na "posledice", če se bo izkazalo, da še dva nadzornika NLB, ki čakata na presojo regulatorja, ne bi dobila licence.
Predsednik komisije za preprečevanje korupcije Boris Štefanec je dejal, da so vmesno poročilo o delovanju SDH že poslali vsem omenjenim in da se roki, v katerih lahko ti pošljejo pojasnila, še niso iztekli. Zato o ugotovitvah ni želel govoriti, je pa nanizal priporočila komisije, ki gredo v smeri doslednega preprečevanja nasprotja interesov, enakopravno obravnavo kandidatov, resničnosti njihovi navedb, boljše načrte integritete ipd. "Ne gre za posamezne primere, problem je sistemske narave," je poudaril.