V zvezi z dokumentarcem o JLA avtorja Valentina Areha, pri katerem so »zdrave sile« na TV Slovenija skušale celo izsiliti cenzuro, prihajajo na dan izredno dobre novice. Ravno zaradi zapletov z arhiviranjem dokumentarca na spletu se je že tako veliko zanimanje za prikaz resnice o tej armadi, ki je predvsem varovala komunistični režim in privilegije vladajočih, še povečalo.
Kot smo izvedeli, je bila gledanost filma zelo visoka: prejšnji torek si ga je ob prvem predvajanju na TVS ogledalo kar 162 tisoč gledalcev, četrtkova ponovitev pa je pritegnila 68 tisoč gledalcev. Tolikšna gledanost ponovitve oddaje je sploh zavidanja vredna in daleč nad povprečjem gledanosti ponovitev drugih oddaj. Hkrati so si tisoči gledalcev film ogledali na spletnem arhivu MMC, kjer je najprej izginil, vendar se je po pritiskih gledalcev spet pojavil. Če k temu prištejemo množični ogled prek različnih spletnih videoportalov in družbenih omrežij, gre številka v nekaj sto tisoč.
Vsekakor velik uspeh za nacionalno TV, čeprav ga veliko ljudi v tej javni hiši in bivših akterjev komunističnega režima očitno doživlja kot poraz. Samo za primerjavo: gledanost osrednje informativne oddaje Dnevnik je običajno na ravni okoli 130 tisoč gledalcev. Pisali smo že o sramotni vlogi novinarke TVS Helene Milinković, ki je (še pred objavo dokumentarca o JLA) na programski svet TVS poslala ovaduško pismo zoper Areha, v katerem mu je pri njegovem uredniškem in novinarskem delu očitala hujskaštvo, zavajanje gledalcev, krajo posnetkov iz tujih dokumentarnih in informativnih oddaj ...
Pod pismo je celo podpisala Aktiv novinarjev informativnega programa TVS: to je bilo potvarjanje, saj je šlo v resnici za njen osebni izdelek. Namesto da bi Aktiv (organ v okviru Društva novinarjev Slovenije) pod vodstvom Tadeje Anžlovar nemudoma zavrnil kakršnokoli možnost, da bi svetniki razpravljali o Arehu ali drugih novinarjih, so sprva programskemu svetu uslužno predlagali, naj »za zdaj počaka« z razpravo, češ da »v tej fazi ni potrebna«. Dodali so celo, da bodo svetnike obvestili o reševanju tega vprašanja. Očitno so hitro pozabili na tolikokrat odločno zatrjevano avtonomijo novinarjev, saj je šlo za »malopridnega« novinarja, za katerega veljajo druga pravila.
Komisiji programskega sveta sta na pobudo svetnika Saša Lapa razpravljali o poskusu cenzure Arehovega dokumentarca (razprava je bila v okviru komisije za multimedijske vsebine in komisije za tehnična vprašanja). Lap je opozoril, da je šlo za začasno cenzuro, saj so na TVS sprva spreminjali URL-naslove, na katerih je bil posnetek, izgovarjali so se na nerešeno vprašanje avtorskih pravic … Po njegovih besedah je razprava na seji zavoljo nekaterih članov povsem razvodenela, burni odzivi na družbenih omrežjih pa zanje sploh niso relevantni.
Na koncu so sprejeli dva sklepa: naj direktorica TVS Ljerka Bizilj (prisotna na seji) definira protokol poslovanja z avtoriziranimi in neavtoriziranimi gradivi v arhivu TVS; od vodstva so zahtevali, naj pospeši postopek digitalizacije arhivskega gradiva, filmski posnetki namreč hitro propadajo in grozi velika škoda zaradi izgube kulturne dediščine.