Župan Zoran Janković želi pod ljubljansko tržnico zgraditi garažo, čemur nasprotujejo mnogi meščani in tudi Slovenska akademija znanosti in umetnosti. A mestni občini Ljubljana je interes kapitala pomembnejši od želja javnosti in priporočil strokovnjakov. Na pobudo nacionalnega sveta za kulturo se bo o gradnji pod tržnico razpravljalo tudi v parlamentu.
Sum, da je gradnja garaže pod ljubljansko tržnico povezana s hotelom, v katerega naj bi spremenili Kresijo, sedanjo upravno enoto mestne občine, je vedno večji. »Kaj je zadaj,« je tako postalo eno izmed najpogostejših vprašanj in hkrati dokaz velikega nezaupanja do predstavnikov mesta in najpomembnejših uradnih ustanov. Ti so doslej že večkrat potrdili, da raje prisluhnejo željam investitorjev in lastnikov kot pa mnenjem javnosti in strokovnjakov, ki so skupaj s Slovensko akademijo znanosti in umetnosti tokrat znova opozorili na nujno zaščito tržnice kot kulturne in tudi kot žive dediščine. Prav zato bodo o njej razmišljali celo v parlamentu.Konflikt naj bi bil čedalje večji, na kar je opozoril Miran Zupanič, predsednik nacionalnega sveta za kulturo na zadnji seji sveta. Spraševal se je tudi, kaj bi se zgodilo, če bi zmagala ena izmed sprtih strani: »Vsi naj bi bili za dialog, v resnici pa je moč na strani mestne občine, države. Ali lahko upravljajo javni interes tako, da 'posiljujejo'? Priča smo nekemu posilstvu.«
Soglasno nasprotovanje akademikov
Po prepričanju Mirana Zupaniča politika in z njo kapital razgrajujeta družbo do popolne atomiziranosti, kar so očitno ugotovili tudi slovenski akademiki Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Zato je akademijski svet ob sodelovanju vseh akademijskih razredov po besedah predsednika SAZU dr. Jožeta Trontlja soglasno sprejel stališče, da se v tržnico na Vodnikovem trgu ne sme posegati in da se mora varovati prostor pod njo kot tudi nad njo. Kot je še dejal Trontelj, gradnja garaže pod tržnico ogroža kulturno dediščino, odgovorne ustanove pa doslej niso storile dovolj, da bi jo zaščitile.
Tako SAZU kot Znanstvenoraziskovalni center (ZRC) ugotavljata, da bi dolgotrajni gradbeni poseg nepopravljivo spremenil navade obiskovalcev tržnice in ponudnikov, s čimer bi bilo okrnjeno eno od živih središč mesta. »Dela na Vodnikovem trgu ne potrebujejo novega zagona, saj gre za izjemno vrednost, ki ni le turistična znamenitost Ljubljane, temveč prostor,k jer se srečujejo Ljubljančani. Če bi posegli v ta del, bi za dlje časa pretrgali njihovo druženje, tržnica pa bi se spremenila v iznakaženo gradbišče,« je povedal Trontelj.
Da je strah pred novim nedokončanim gradbiščem utemeljen, je prepričan tudi arhitekt dr. Fedja Košir, svetovalec na SAZU: »V Ljubljani je že zdaj veliko nedokončanih gradbišč, med njimi NUK, nekdanji Šumi, stadion, železniška postaja … Poleg tega bi lahko tisti, ki bi mu bilo v resnici do tega, da se izboljša ponudba tržnice, to naredil veliko bolj enostavno in človeško.« Kljub vsemu je Košir optimist, saj je zanj dovolj pozitivno že to, da se na območju tržnice še ni začelo nič katastrofalnega kot na drugih lokacijah. Zdi se mu pomembno, da bodo o problemu tržnice na pobudo nacionalnega sveta razpravljali tudi v parlamentu.
VEČ V TISKANI IZDAJI