Deklico so v zdravstveni ustanovi v soboto sprejeli s številnimi poškodbami. Poškodbe na različnih delih telesa so glede na dosedanje ugotovitve nastale v obdobju zadnjih nekaj mesecev, ko sta za otroka skrbela osumljenca, je danes v izjavi novinarjem pojasnil vodja kranjskega sektorja kriminalistične policije Primož Donoša.
"Ugotovili smo, da je bilo vsaj zaradi zadnjih poškodb v nevarnosti otrokovem življenje in o tem stanju otroka je eden od osumljencev v soboto tudi sam obvestil reševalce," je dejal Donoša in dodal, da kriminalisti še vedno intenzivno preverjajo morebitne sume drugih nezakonitih dejanj, s čimer bodo seznanili pristojno državno tožilstvo.
Tudi policisti so bili o dogodku obveščeni v soboto. V preiskavi so obema osumljencema odvzeli prostost in ju pridržali, nato so ju v okviru 48-urnega policijskega pridržanja v ponedeljek s kazensko ovadbo privedli pred preiskovalno sodnico, ki je za oba odredila sodno pridržanje. Danes pa sta stekla še priporna naroka za oba osumljenca pred preiskovalno sodnica.
Priporni narok zoper osumljeno mamo deklice je trajal približno tri ure in je bil pred kratkim končan. Dežurna preiskovalna sodnica je zoper osumljeno odredila pripor, je za STA pojasnila sodnica okrožnega sodišča v Kranju Janja Roblek.
Sedaj se začenja še priporni narok zoper osumljenega partnerja dekličine matere. Zaslišanje bi utegnilo trajati precej časa, saj osumljenec ne razume slovensko, zato zaslišanje poteka s pomočjo sodnega tolmača.
Oba ovadena sta osumljena povzročitve posebno hudih telesnih poškodb, ki imajo za posledico smrt žrtve, zaradi česar jima grozi od treh do 15 let zapora. Poleg tega sta bila oba ovadena tudi za kaznivo dejanje zanemarjanja mladoletne osebe in surovega ravnanja, za kar je zagrožena kazen do petih let zapora.
Policija prav tako kot jeseniški center za socialno delo o morebitnih kaznivih dejanjih v družini v preteklosti ni bila obveščena. Zato družine doslej ni obravnavala. Bil pa je eden izmed osumljencev pred leti obravnavan zaradi spora z odraslo osebo v zasebnem prostoru, a brez elementov nasilja.
"Otrok, ki je tragično umrl, ni imel možnosti spregovoriti in pokazati na nasilje, zato spodbujamo vse, naj glas takih otrok postane okolica in ljudje, ki so v njihovi bližini, saj običajno veliko vidijo, vedo za nasilje, a zelo malokrat spregovorijo," so pozvali policisti.
"Vsak ima možnost oziroma dolžnost naznaniti tovrstna kazniva dejanja," je izpostavil Donoša in dodal, da je to izrednega pomena za nadaljnji razplet primera in zaščito žrtve. "Ko gre za otroke žrtve nasilja, bodite njihov glas in ne ostanite v anonimnosti!" pozivajo policisti.
Prijavo nasilja lahko vloži vsakdo - žrtev, priča, otrok, mladoletnik, nevladna organizacija, zasebne in državne ustanove. K prijavi so posebej zavezani vrtci, šole, zdravstvene organizacije, po uradni dolžnosti pa jo morajo vložiti uradne osebe, pojasnjujejo na Policijski upravi Kranj.
Policija je na območju celotne države lani obravnavala 1200 kaznivih dejanj nasilja v družini, kaznivih dejanj surovega ravnanja zoper otroke pa nekaj čez 400. Storilci teh kaznivih dejanj so običajno člani družine oziroma bivanjske skupnosti, je pojasnil Donoša.