državna meja Svet24.si

Italija bi prekinila schengenski sporazum s ...

jesenice alge Svet24.si

Madež na Savi Dolinki je naraven pojav

1695633573-dsc09685-1695633263267 Necenzurirano

Predsednico republike zapušča ključni sodelavec

koscek erika Reporter.si

Poslovne skrivnosti partnerja Erike Žnidaršič: ...

Zoran Zeljkovic Ekipa24.si

Konec dvomov! Nov pretres v zmajevem gnezdu: ...

matija-rupel Njena.si

Skrito v raju: Igralec na odru gol kot glista

sveca Ekipa24.si

V hudi prometni nesreči na primorski avtocesti ...

Naročilo knjige OZADJE REPORTERJA IN MAGA
Slovenija

Pokopališče, vandali in današnji barbari

Deli na:
Pokopališče, vandali in današnji barbari

O grobnici najbolj pomembnega ptujskega župana Alojza Orniga. Od leve proti desni: Mihael Toš, Irena Mihalinec, dr. Laris Gaiser in Peter Vesenjak

Kako uničiti staro ptujsko pokopališče (1680–1978), ki v sedanjem stanju in v pomanjšani različici spominja na svetovno znamenitost Père Lachaise? Tako, kot načrtujejo na občini Ptuj. Z ureditvijo novega spominskega parka.

Na območju novega spominskega parka bo po načrtih mestne občine Ptuj odstranjeno s pokopališča okoli 400 grobov s spomeniki, nato bodo posmrtni ostanki preneseni v na novo zgrajeno kostnico. Ko še izvemo, da si bo seznam pokopanih na tem skoraj 350 let starem pokopališču, mogoče pregledati na LCD-zaslonu (!), lahko samo še vzkliknemo: vandalizem, ki je prestopil meje vandalizma.

O ureditvi spominskega parka je bilo mogoče izvedeti iz poziva mestne občine Ptuj, objavljenega septembra letos v časniku Ptujčan. Za prenovo, ob kateri bo poleg grobov s spomenik, odstranjena vsa neprimerna vegetacija, čeprav ravno ta daje izjemen čas pokopališču, so na občini načrtovali rekordnih 1,4 milijona evrov. Od tega 900.000 evrov iz evropskega sklada za regionalni razvoj, vendar po zadnjih informacijah ta sredstva niso zagotovljena.

Zapis v pozivu mestne občine Ptuj, naj vsi tisti, ki želijo posmrtne ostanke svojcev premestiti na drugo lokacijo, to storijo do konca leta, je vznemiril mnoge, ki redno obiskujejo to staro pokopališče. Irena Mihalinec ima na njem grob svoje hčerkice Blanke, umrle med operacijo na srčku pri treh letih. Gre za enega zadnjih pokopov na tem pokopališču leta 1978, Irena Mihalinec ob tem čustveno pove: »Niti v sanjah ne dovolim prekopa, le prek mojega trupla. Kdor ni izgubil lastnega otroka, sploh ne ve, kaj je bolečina. Na tem pokopališču bi se želela srečati z županom in ga vprašati, naj pove, kdo ga je izvolil in naj se temu primerno obnaša.«

Se obeta »ptujska trojka«?

O tem, kako ravnajo na mestni občini Ptuj, kadar gre za izjemno občutljive projekte, pri katerih bi toliko bolj morali prisluhniti mnenju meščanov, veliko pove izjava novinarja Mihaela Toša, ki ima v projektu z naslovom Petava dokumentirano staro ptujsko pokopališče ter vse podatke v celoti dostopne na spletni strani www.petava.net: »Ker sem ob pokopališču odraščal, ga poznam, če se tako izrazim, kot svoj desni žep.«

Znana so mu tudi druga pokopališča, saj med njegovo profesionalno udejstvovanje sodi detajliranje starih mestnih jeder, kamor sodi pokopališče, zato toliko lažje reče: »To pokopališče ima v primerjavi z dunajskim, ljubljanskim … dušo.« Osebno si ne želi, da se razvije »ptujska trojka«: »Najprej so obnavljali gledališče in ga uničili, potem so obnavljali samostan in ga uničili, Bog ne daj, da bodo na ta način obnavljali pokopališče in ga uničili.«

VEČ V TISKANI IZDAJI REPORTERJA