Minister za delo, družino in socialne zadeve Andrej Vizjak je pred glasovanjem spomnil na strateški cilji, ki naj bi ga dosegli z reformo, to pa je stabilizacija pokojninske blagajne. Pozitivni učinek reforme bo po njegovi oceni viden že v letu 2013, "a ne na račun višine pokojnin, temveč na račun zaostrenih pogojev". "Za starostno pokojnino bo treba delati približno 40 let," je poudaril.
"Imeli bomo bolj dostojne pokojnine, če bomo delali nekoliko dlje," je povzel.
Tudi razprava poslank in poslancev, ki je sledila predstavitvi stališč poslanskih skupin, je pokazala enotnost tako koalicije kot opozicije. Alenka Bratušek iz PS je menila, da je minister Vizjak dokazal, da se zna usklajevati in "slišati pripombe tako iz vrst opozicije kot iz vrst strokovnjakov in socialnih partnerjev". "Če bi tudi drugi ministri znali ravnati podobno, se ne bi v tem trenutku soočali s tem, kar se zdaj dogaja v Sloveniji," je dejala.
Alenka Jeraj iz SDS je poudarila, da bo novi sistem bolj pregleden, spomnila pa je tudi na uvedbo osebnega pokojninskega računa, po katerem bo zavarovanec imel vpogled v vplačane prispevke.
Poslanec SD Srečko Meh je obravnavano zakonodajo ocenil kot prvo stopnjo v reševanju problematike upokojencev in upokojevanja. Številni upokojenci živijo pod pragom tistega, kar je dostojno, je dejal. "Marsikaj na tem področju bo še treba storiti, da bodo ljudje lahko rekli, da živijo v socialni državi," je opozoril.
Katarina Hočevar iz DL je spomnila, da reforma prinaša spodbudo za zaposlovanje mladih, delodajalci, ki bodo prvič zaposlili za nedoločen čas osebo do 26. leta starosti, pa bodo lahko uveljavili vračilo prispevkov za prvo leto v višini 50 odstotkov in za drugo leto v višini 30 odstotkov. Podporo mladim pa po njenih besedah pomeni tudi predlagano dopolnilo koalicije za črtanje dela 113. člena. Tako bo omogočeno prejemanje družinske pokojnine tudi tistim mladim do 26. leta, ki se poročijo, je dejala.
Reforma, s katero bi zvišali upokojitveno starost in zagotovili finančno vzdržnost pokojninske blagajne, bo začela veljati s 1. januarjem 2013. Pozitivni finančni učinki reforme naj bi v letu 2013 znašali 150 milijonov evrov.