Ker doma zanjo kruha ni bilo, se je pred četrt stoletja odpravila čez mejo v sosednjo Avstrijo. V Lipnici (Leibnitzu) je dobila delo šivilje pri izdelovalcu gasilskih uniform. Petindvajset let je hodila čez mejo, petindvajset let šivala gasilske uniforme. Septembra lani je ostala brez službe. Prijavila se je na soboškem zavodu za zaposlovanje, avstrijska država je naši pošiljala nadomestilo za njeno brezposelnost.
Avstrijci nam zanjo mesečno nekaj čez 900 evrov, naša država na njen transakcijski račun dobrih 600 evrov. Pred dnevi je od Fursa dobila informativni izračun za leto 2015 s priloženo položnico. Država Slovenija je od nje, preproste šivilje, ki je v Avstriji garala za 1200 evrov mesečne plače, zahtevala več kot 5000 evrov doplačila. Ko je videla znesek, se ji je zvrtelo pred očmi. Od kod vzeti, brez službe, z nadomestilom za brezposelne. V obupu je naredila samomor.
Danes so se na pokopališču v Moščancih od nje poslovili svojci in prijatelji. V žalostnem sprevodu je bila tudi 12-letna hčerka, ki je ostala brez matere samohranilke. Ob spominu na dogajanja na Koroškem, te je lahko kar groza, če pomisliš, kaj se bo z njo dogajalo, ko pade v kolesje centra za socialno delo. Nesrečnici so se prišli poklonit tudi člani sindikata delavcev migrantov Slovenije.
»Res mi je hudo. Pokojna žal ni bila članica našega sindikata, kolikor sem izvedel, tudi ni bila aktivna na socialnih omrežjih, kjer bi vseeno našla odgovor, stopila z nami v stik,« je vidno prizadet povedal podpredsednik sindikata Uroš Šinko. »Verjetno je videla le teh pet tisoč evrov, napisanih na položnici, tisto, kar je bilo napisano v drobnem tisku na informativnem izračunu Fursa, pa ne. Finančna uprava pri izračunu ni upoštevala olajšav, kaj šele stroškov v zvezi z delom, in plačanega davka v Avstriji. Groza me je te zbirokratizirane države, ki ji je mirno poslala izračun za celotno leto 2015, čeprav je bila kot brezposelna že od septembra prijavljena na zavodu za zaposlovanje! Bi tem birokratom padla krona z glave, in bi jo prej poiskali, če vseh podatkov niso imeli. Seveda, najbolj enostavno je poslati položnico!« je prepričan Šinko.
Sindikat bo priskočil na pomoč, denarno in sicer, če bodo tako želeli svojci, je dodal Šinko. Po njegovem je veliko število dnevnih migrantov zneske informativnih izračunov preprosto plačalo, čeprav jim ne bi bilo treba. »Stiska je velika, med nekaj več kot 14 tisoč dnevnimi migranti jih je veliko, ki enostavno teh bremen ne bodo zmogli,« je povedal. »Nekateri dobijo tudi do 20 ali celo 30 tisoč evrov doplačila. Država je izrabila institut samoprijave, saj od lani ne prizna nobene olajšave, in to na podlagi neke okrožnice, zakon pa se ni spremenil.«
O mnenju ustavnih pravnikov, ki so se pridušali ob odločitvi predsednika državnega zbora Milana Brgleza, da ne bo določil roka za zbiranje podpisov za šest referendumov, ki jih je vložil sindikat, pa Šinko pravi, da ga ni presenetilo, saj so vsi povezani z državnimi jaslimi, iz katerih dobivajo plačo. Na ustavno sodišče bomo vložili zahtevo za ustavno presojo sklepa, ki ga je sprejel Milan Brglez. Edina trajna rešitev naših problemov je v podpisu konvencije med Slovenijo in Avstrijo, ampak prva je na potezi Slovenija, da doma uredi zakonodajo,« je prepričan Šinko. Po njegovem tolikšne diskriminacije, kot so jo od slovenske države deležni dnevni migranti, ni nikjer v svetu.