Evropsko sodišče za človekove pravice v Strasbourgu je sprejelo pomembno odločitev zoper nadaljnjo islamizacijo Evrope. Na ESČP sta se obrnila starša, dvojna državljana Turčije in Švice, in sicer zaradi globe, ki so jima jo izrekle švicarske šolske oblasti, ker svojima hčerkama nista dovolila na mešan tečaj plavanja, torej skupaj za dekleta in fante. Tečaj plavanja je v Švici obvezen del učnega načrta pri pouku telovadbe. V tožbi sta trdila, da pomeni zahteva šolskih oblasti v Baslu kršitev njune pravice do svobode misli, vesti in vere, kot je določena v Evropski konvenciji o človekovih pravicah.
Kot so zapisali sodniki ESČP, gre res za poseg v svobodo vere, vendar je šlo za legitimen cilj za zaščito tujih učenk pred socialno izključenostjo. Pri tem sodišče izpostavlja, da imajo šole pomembno vlogo pri spodbujanju socialne integracije, še posebej pri priseljencih. Šolske oblasti v Baslu so staršem celo dovolile, da bi dekleti na tečaju nosili burkini, vendar niso pristali na to. ESČP je višino globe za starša, 1.400 frankov (1.300 evrov), ocenilo kot primerno.
Žal se večina Slovencev ne zaveda, da se tudi pred našimi očmi v Sloveniji dogajajo mnogi poskusi islamizacije naše družbe, med drugim enako kot v Švici del muslimanskih staršev svojih hčerkam ne dovoli udeležbe na obveznem 20- urnem tečaju plavanja, ki se izvaja v drugem ali tretjem razredu osnovne šole. Tečaj je obvezen del urnika, vendar, kot smo izvedeli, je pogost pojav, da se ga muslimanske deklice ne udeležijo, ker starši nasprotujejo, da bi se slekle v zgolj športno opremo, torej kopalke, poleg tega jih moti prisotnost fantov, pa čeprav starih šele sedem ali osem let.
Pred natanko letom dni smo pisali o primeru osnovne šole Livada v Ljubljani, kjer so po besedah ravnatelja Gorana Popovića opazili, da veliko število učenk ne pride na tečaje plavanja »zaradi prehlada«. Seveda gre za izogibanje tem tečajem, kar se po besedah naših virov dogaja tudi drugod. Na OŠ Livada imajo jedilnike prilagojene otrokom muslimanske veroizpovedi, torej brez svinjine, kar prav tako postaja praksa tudi na drugih šolah.
Posamezni starši so na omenjeni šoli predlagali celo ločeni pouk za dečke in dekleta, vendar so spoštovali argumente, da to ni mogoče. Popović je poudaril, da je na šoli dve tretjini otrok muslimanske veroizpovedi, zato je do nekaterih prilagoditev moralo priti. Problem je, da ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport nima jasne strategije (odgovorov) in je reševanje te problematike prepuščeno šolam.
Na ministrstvo za izobraževanje pod vodstvom Maje Makovec Brenčič smo tedaj poslali tudi vprašanje, kako rešujejo situacijo, ko muslimanski starši svojih hčerk iz verskih razlogov ne pošiljajo na plavanje. Odziv ministrice Brenčič na to vprašanje je bil molk, očitno je svojo »politično korektnost« do muslimanov postavila pred slovenske predpise in pravila.
Zahteva za objavo popravka
NAVEDBE REPORTERJA O MOLKU MINISTRICE NERESNIČNE
Na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport smo pred letom dni res prejeli vprašanja novinarja Reporterja Igorja Kršinarja o (ne)udeležbi muslimanskih učenk po slovenskih osnovnih šolah pri obvezni šolski vsebini tečajev plavanja. Ne drži, da na vprašanja nismo odgovorili. Novinarju smo v odgovoru pojasnili, da je učni načrt za predmet Šport strukturiran iz treh vrst dejavnosti: tistih, ki so za učence obvezne, iz dejavnosti, ki jih šola ponudi, in dodatnih dejavnosti, ki jih šola lahko ponudi (pri zadnjih dveh dejavnostih je vključevanje učencev prostovoljno).
Pojasnili smo tudi, da je dvajseturni tečaj plavanja dejavnost, ki se jo izvaja v prvem vzgojno-izobraževalnem obdobju, v 2. ali 3. razredu in je obvezna za vse učence. Šole staršem vsebino tako tudi predstavijo. Ločen pouk glede na spol je predviden samo pri predmetu šport od 6. razreda dalje, smo na ministrstvu še zapisali januarja 2016 v odgovoru na vprašanja novinarja Reporterja.
Tina Hrastnik, služba za odnose z javnostmi MIZŠ
Popravek na »popravek« z ministrstva za izobraževanje
Navedbe Reporterja o molku ministrice so resnične
V »popravku« na članek o muslimanskih starših v Sloveniji, ki svojih hčera kljub učni obveznosti ne pošiljajo na tečaje plavanja po osnovnih šolah, se na ministrstvu za izobraževanje pod vodstvom ministrice Maje Makovec Brenčič sprenevedajo do onemoglosti. V članku objavljenem pred dvema dnevoma na spletu sem med drugim zapisal, da je bil odziv ministrice Brenčič, kako rešujejo situacijo, ko muslimanski starši svojih hčerk iz verskih razlogov ne pošiljajo na plavanje, zgolj molk. To vprašanje smo na ministrstvo naslovili že pred letom dni, namesto, da bi ministrica nanj jasno odgovorila, pa je takrat poslala »odgovor«, v katerem na naše vprašanje sploh ni odgovorila. Tako je bilo v »odgovoru« razloženo, kako je strukturiran predmet šport, da je 20- urni tečaj plavanje za učence drugih in tretjih razredov obvezen za vse učence in da šole staršem tako tudi predstavijo vsebino. Nič od tega ministrice nismo spraševali, zato lahko že ta »odgovor« štejemo za norčevanje iz zdrave pameti in slepomišenje v uradniškem stilu.
Ker smo v tedanjem članku že sami posebej izpostavili, da del muslimanskih staršev kljub obvezni vsebini svojih hčerk ne pošilja na tečaj plavanje, smo zato na ministrstvo takrat izrecno vprašali, kako naj ravnajo ravnatelji, ko opazijo, da se muslimanska dekleta ne udeležujejo tečajev plavanja. Ker na to vprašanje Brenčičeva ni odgovorila, smo v sedanjem članku tudi zapisali, da je bil njen odziv na to vprašanje molk. Jasno, njeno sprenevedanje v uradniškem stilu namreč ne šteje za odgovor, pač pa navadno sprenevedanje, saj odgovora na izrecno vprašanje dejansko ni dala.
Vse skupaj pomeni, da nas imajo Brenčičeva in njene službe na ministrstvu za norce, da nam prodajajo stvari, o katerih jih sploh nismo spraševali in potem pričakujejo, da bomo to šteli za odgovor na zastavljena vprašanja. Njihov sedanji »popravek«, ko smo znova poudarili, da Brenčičeva na to vprašanje ni odgovorila, oziroma je bil njej odziv molk, je tako dodatno norčevanje iz javnosti. Še zmeraj čakamo na njen odgovor, ki se ga očitno izogiba, saj njeno dosedanje ravnanje kaže, da ji je pomembnejša politična korektnost (torej, da se ne dotika opisane muslimanske problematike po slovenskih osnovnih šolah), kot uveljavljanje obveznih šolskih vsebin. Vprašanje je sicer še kako pereče, tokratni članek smo napisali ravno zato, ker je Evropsko sodišče za človekove pravice pred nekaj dnevi sprejelo zelo pomembno odločitev, da švicarske šolske oblasti niso kršile pravic muslimanskim staršem, ko so jih oglobile, ker ti iz verskih razlogov svojim hčerkam- učenkam na osnovni šoli- niso dovolili udeležbe na obveznem tečaju plavanja.
NENAD GLÜCKS, novinar tednika Reporter