Na eni od rešetk stoji črni kos, za katerega Kosa gre pa avtor prepušča domišljiji bralcev. »Črni kos na zelenem gaju,« je sicer delovni naslov romana, ki bi ga Štuhec napisal, če bi na zahtevo tožilstva in sedanjega pravosodnega ministra Gorana Klemenčiča pristal v zaporu zaradi razžalitve Komisije za preprečevanje korupcije. Današnje predstavitve dela v knjigarni Celjske Mohorjeve založbe na Nazorjevi v Ljubljani se je udeležil tudi predsednik SDS Janez Janša, ki je prispeval krajšo spremno besedo.
V knjigi je Štuhec zbral komentarje in odzive na aktualna dogajanja v zadnjih nekaj letih po njegovem prepričanju montiranem procesu Patria in zlomu ekonomije mariborske nadškofije, ki ga je povzročil zanj nepotreben stečaj Zvonov. Prava tarča (grešni kozel) za politično odločitev potopitve Zvonov je bila Cerkev. Za Štuheca ni naključje, da sta bili obe aferi (Patria in Zvonovi) sproženi prek tujih novinarjev (Berglund na Finskem in Fittipaldi v Italiji): to naj bi jim dalo večjo verodostojnost.
Štuhec je posebej izpostavil nesprejemljivost stanja, ko ima ena politična opcija vnovič v rokah vzvode oblasti v vseh družbenih podsistemih. Plediral je za več vzgoje za demokratično kulturo in bil pri tem kritičen do izgona politike in religije iz šolskega prostora. Nobena tema ne bi smela biti tabu, le tako bi mladi pridobili sposobnost odprtega in mirnega razpravljanja. Pri tem je bil kritičen do kompleksa Cerkve v razmerju do politike.
Janeza Janša vidi vrednost pisanja Ivan Štuheca v neposrednosti, analitičnosti, v tem, da neizprosno pokaže na vzroke, ko si ob branju primoran reči: »To je to!«. Mandat te vlade bo po njegovih besedah podaljšan, saj mora opraviti še dvoje sprememb ustave, za kateri je potrebna dvotretjinska večina: glede financiranja zasebnega šolstva, ko bodo poslanci povozili odločbo ustavnih sodnikov in pri zapisu pripadnikov jugoslovanskih manjšin v ustavo, kot si je to zamislil Ciril Ribičič.
V odgovorih na vprašanja številnih udeležencev je Janša komentiral tudi katalonsko osamosvojitev. Ne verjame, da se bodo osamosvojili. Tako kot mi imajo kajpada tudi Katalonci pravico do samoodločbe. A dokler neodvisnost oz. odcepitev podpira le med 30 in 40 odstotki ljudi, osamosvojitve ne morejo materializirati. Katalonske vlada tudi sicer ni pripravila ničesar za efektivni prevzem oblasti. Tako kot Slovenija, ki si je od plebiscita prav zaradi tega vzela šest mesecev in nato razglasila državnost.