Janša je sodni boj začel pred dvema desetletjema. Kot piše današnji Dnevnik, gre za v javnosti odmevno zgodbo o nekdanjem samskem domu Tekstilindusa v Kranju, ki zdaj propada.
Po navedbah časnika, je Janša leta 1995 kupil samski dom Tekstilindusa v Stražišču, v katerem je stanovalo okoli 125 ljudi, leta 1996 pa je začel sodni boj zoper stanovalce, saj ga je želel izprazniti. Okrajno sodišče v Kranju pet let in pol ni razpisalo niti naroka za glavno obravnavo. Leta 2003 je s pravnomočno sodbo dosegel izselitev najemnikov, nato pa začel boj za odškodnino z državo, ki mu je z delom svojih sodišč onemogočila prihodke oziroma dobiček za čas, ko najemniki niso plačevali najemnine.
Janša za Dnevnik ni bil dosegljiv, pač pa je podrobnosti pojasnil njegov odvetnik Miha Šipec, ki je potrdil, da je Janša odškodnino prejel na podlagi odločitev ustavnega in vrhovnega sodišča. Zapleti po nakupu samskega doma so se začeli, ker je lastnik Janša od stanovalcev terjal najemnine oziroma plačilo stroškov za bivanje.
Najemnin niso plačevali, Janša je vložil tožbo, zadeva je bila na sodišču označena kot prednostna. "V prvih petih letih in pol v več kot sto zadevah narok za glavno obravnavo sploh ni bil razpisan," je v ključni letošnji sodbi zelo jasno zapisalo vrhovno sodišče. Leta 2003 je na višjem sodišču v Ljubljani Janši uspelo z zahtevkom o izselitvi 83 najemnikov, drugi so se že prej izselili sami. Če bi njegovo iskanje pravice potekalo po normalni poti, bi morali biti postopki deložacije končani najpozneje do začetka leta 1998, navaja Dnevnik.
Janša je po tistem, ko je bil uspešen z zahtevo po izselitvi, začel boj za odškodnino z državo, ker je ocenil, da je bil prikrajšan za prihodke oziroma dobiček od najemnin. Ta sodni boj je trajal desetletje in letos je po pritožbah na višje in vrhovno sodišče, po revizijah in dvakratni ustavni pritožbi tožniku uspelo in država mu je plačala skoraj 3,5 milijona evrov, ker je ustavno sodišče nedvoumno ugotovilo, da mu je bila kršena pravica po 23. členu ustave.
Predsednica kranjskega okrajnega sodišča Mateja Jereb, ki se je tudi sama ukvarjala z zadevami, povezanimi s samskim domom, po navedbah časnika zavrača krivdo za dolgotrajno sojenje. "Glede trditve, da kranjsko sodišče pet let v nobeni od 115 zadev, ki so se nanašale na izpraznitev prostorov v Delavskem domu, ni razpisalo obravnave, pa sporočam, da to ne drži," je sporočila Jerebova.
O izplačilu odškodnine je poročala tudi Televizija Slovenija.