Medtem ko se podaljšuje kilometrina postavljene panelne ograje na slovenski meji s Hrvaško, da bi preprečili ilegalne prehode migrantom, iz meseca v mesec skokovito naraščajo tudi milijoni, ki gredo iz državnega proračuna v donedavno povsem neznano podjetje Minis, d. o. o., v lasti prav tako neznanega podjetnika Bojana Plohla.
Do zdaj se je v njegovo firmo iz davkoplačevalskih žepov na račun ograj na meji po podatkih aplikacije supervizor nateklo že skoraj pet milijonov evrov, od tega od Zavoda RS za blagovne rezerve Ljubljana 4,78 milijona evrov in ministrstva za notranje zadeve 163 tisoč evrov. Kot so nam zdaj sporočili z ministrstva za notranje zadeve, so pogodbo s podjetjem Minis (Plohl je sedež iz Žalca pred kratkim preselil v Celje) za postavitev začasnih tehničnih ovir sklenili 26. novembra lani na podlagi ponudbe Minisa. Predmet pogodbe je bila priprava tehničnih ovir (žičnate ograje) in terena za postavitev teh ovir, ne pa tudi zamenjave s panelno ograjo.
Okvirna vrednost pogodbe je znašala 250 tisoč evrov skupaj z DDV. Namesto izvedbe postopka javnega naročanja so do Minis, d. o. o., prišli s pogajanji brez poprejšnje objave po 29. členu zakona o javnem naročanju – gre za primere, ko se tako mudi, da je naročilo treba nujno izvesti in ni mogoče spoštovati niti skrajšanih rokov. Cene so preverjali pri treh podjetjih, poleg Minisa sta bila povprašana še celjski Remont in ljubljanski ITSing, ki sta postavila višjo ceno.
Toda sekira v med je Bojanu Plohlu iz Minisa padla že tri dni pred podpisom pogodbe z MNZ: 23. novembra lani je sklenil pogodbo z ministrstvom za gospodarski razvoj in tehnologijo za postavitev panelne ograje v dolžini 20 kilometrov. Cena nabave materiala in postavitev ograje v vseh kategorijah zemljišč je bila 98,8 evra na tekoči meter (skupaj 1,976 milijona evrov). Pridobljeni sta bili dve ponudbi. Drugo pogodbo z Minisom pa so na MGRT podpisali 18. aprila letos, in sicer za postavitev deset kilometrov panelne ograje, cena nabave materiala in postavitve je bila 91,8 evra na tekoči meter (skupaj 918 tisoč evrov).
Pridobljene so bile štiri ponudbe. Postopek izbire izvajalca so v tem primeru izvedli v skladu s 3. točko prvega odstavka 17. člena zakona o javnem naročanju (splošne izjeme, ki niso predmet javnega naročanja). Gre za primere, ko gre za javna naročila, potrebna zaradi ogroženosti bistvenih varnostnih interesov države. Zelo sporno je, ali se lahko pri postavljanju panelne ograje v času, ko migrantov že mesece skoraj ni več, sploh uporabijo te določbe zakona.
V zvezi z zapisanim se zastavlja vrsta vprašanj, najprej naslednje: na podlagi seštevka vrednosti vseh treh pogodb gre za znesek 3,8 milijona evrov (če pri pogodbah z MGRT štejemo, da gre za zneske brez DDV) ali za znesek 3,1 milijona evrov, če je DDV že vštet. Od kod plačilo 4,94 milijona evrov podjetju Minis iz tega naslova? Gre za vsaj milijon evrov plačila preveč ali celo za 1,8 milijona evrov preplačila.