In da gre še danes, četrt stoletja po tem, ko smo stopili na pot samostojnosti, še vedno za Slovenijo, so povdarili vsi svečani govorci na proslavi. Zato so sporočila dr. Jožeta Pučnika živa še danes, je zbranim dejal lenarški župan Janko Kramberger je zbrane.
S Pučnikovo pomočjo je konec osemdesetih v Sloveniji zagorel plamen demokratičnih sprememb, njegov podpis je pod slovenskim nacionalnim programom, pred prvimi demokratičnimi volitvami je združil pomladne stranke v koalicijo Demos, bil gonilna moč in mislec realizacije projekta osamosvojitve Slovenije, je našteval Janko Kramberger. »Pučniku v čast in nam v ponos smo naš mestni park poimenovali po dr. Jožetu Pučniku, je sklenil Janko Kramberger.
Državnozborski poslanec SDS Franc Breznik je spomnil na fenomen Jožeta Pučnika in njegovo bogato zapuščino. »Pučnik je Mojzes slovenskega naroda, je dejal Breznik. Preganjan in zaprt zaradi kritičnih besed o socialističnem gospodarstvu, je potrditev svojih razmišljanj našel v demokratični Evropi, se takoj, ko so razmere omogočale, vrnil nazaj v Slovenijo.
Narodove korenine so v zadnjih stoletjih ponudile veliko narodnozavednih in pomembnih mož, na katere je država pozabila, narod pa nikoli, je dejal Breznik. Ob tem se je vprašal, zakaj se Ljubljana ni spomnila na Pučnika in po njem poimenovala kakega od mestnih trgov ali ulic. Odgovor zakaj Lenart, je po Brezniku preprost, ker je ta prostor skozi stoletja narodu rojeval velikane slovenstva.
Tako se je dogajalo generalu Majstru, o katerem se uradno ni smelo govoriti, ljudstvo pa mu je v Slovenskih Goricah postavilo spomenik ,celo razgledni stolp so poimenovali po njem. Skozi vso zgodovino je bil ta prostor, ljudje, ki so tod živeli, korak pred ostalimi. Dokaz je dogodek v Lenartu, je sklenil Franc Breznik in pri tem spomnil sporočilo Jožeta Pučnika ob deseti obletnici osamosvojitve, ko je po eni strani vesel za samostojnost, žalosten pa, ker zaradi tranzicijske pubertete nismo uresničili vseh ciljev, ki smo si jih zastavili. Morda je zdaj ob 25 letnici čas, da stopimo skupaj in uresničimo zastavljene cilje, ker smo to kot narod dolžni Jožetu Pučniku.
Pučnikova misel, da gre za Slovenijo, ima že petstoletno brado, je dejal dr. Ludvik Toplak. »Trubar je takrat Slovence pozval, da tukaj moramo skupaj stati inu obstati.« Tudi blaženi škof Anton Martin Slomšek je spoznal, da gre za Slovenijo, ko je slovenske dežele združil v eno škofijo. Da gre za Slovenijo so v 19 stoletju spoznali slovenjegoriški rojaki na čelu z Franom Miklošičem in kanonik Josip Muršec , ko so od dunajskega cesarja zahtevali zedinjeno Slovenijo.
Da gre za Slovenijo,so vedeli tudi Majstrovi borci, pa Tigrovci in Čedrmanci na Primorskem, enako tudi partizani, ki so se podali v borbo zoper okupatorja, dokler jih ideološka delitev iz centra ni začela deliti na prave in neprave, je dejal Toplak. Da gre za Slovenijo je vedel tudi dijak mariborske gimnazije Jože Pučnik, se njunega mladostnega srečanja spomnil Toplak. »Izrazil sem mu skrb, da je treba odmerjeno in previdno govoriti, pa mi je odgovoril s Cankarjevimi besedami, da nobena solza ali kaplja krvi, ki pade na kamen, ne pade zastonj. » In te njegove misli so danes po Toplakovem še bolj aktualne, kajti ljudje pričakujejo in zahtevajo, pravičnost, svobodo, parlamentarno demokracijo in ne strankokracijo, »da oblast in čast spet naša bosta last,« je sklenil dr. Ludvik Toplak.
Predsednik republike Borut Pahor je spregovoril nekaj besed o slovenski osamosvojitvi, pa tudi o Jožetu Pučniku, ki ga je spoznal kot mlad poslanec v opozicijskih klopeh. Začel pa je s prihodnostjo in z nič kaj optimističnimi napovedmi. » V prihodnosti, ne vem kdaj in ob kakšni priložnosti in s kakšnim povodom, bomo prišli znova do okoliščin , v katerih bomo kot narod in kot državljani te republike poklicani, da znova določimo svoj nacionalni oziroma državni interes, o njem oblikujemo enotno stališče in da ga v luči dogodkov, ki jih pričakujem v okvirih naše širše domovine in njenih sprememb, tudi uveljavimo!«
Pahor je gotovo imel v mislih prihajajoči referendum o izstopu Velike Britanije iz EU. Da je treba biti na takšne dogodke pripravljen in nacionalno poenoten, da bomo iz tega znova izšli kot zmagovalci, je dejal Pahor. Da smo tega sposobni, enotnost pa je treba graditi na zgodovinskih izkušnjah, narodnega razkola sredi prejšnjega stoletja , katerega hude rane skušamo celiti še danes. Izkušnja narodne enotnosti ob osamosvajanju nam mora biti opora pri premagovanju preizkušenj, ki so pred nami, je še dejal Pahor, zato v prihodnost zre z zaupanjem in ne s strahom.
To je uspelo tudi Pučniku, ko je pri realizaciji projekta osamosvojitve pritegnil tudi svoje politične nasprotnike, zato ga je Borut Pahor označil kot nestorja slovenske države, za značajsko veličino, ki za nas praktično ni dosegljiva, brez njegovega osebnega prispevka pa danes ne bi praznovali 25 letnico samostojnosti. Njegova značajska veličina se kaže v sposobnosti odpuščanja, da po vseh letih zapora, preganjanja in izgnanstva, ob povratku sodeluje z vsemi tistimi, ki so ga preganjali , za uresničitev velikih ciljev, samostojne Slovenije. Zanj je bil slovenski Mandela. Zato je tudi sam eno od konferenčnih dvoran v predsedniški palači poimenoval po Jožetu Pučniku.
Ob koncu slovesnosti sta Borut Pahor in župan Lenarta Janko Kramberger odkritju spominskega obeležja kip prebujajoče se muze, delo kiparja Gaberija.
