Veselinovič je nadzorni svet, ki ga je za predsednika uprave NLB imenoval 19. decembra lani, prepričal s svojim razmišljanjem o zagotavljanju stabilnosti poslovanja banke in izpostavitvijo prednostne naloge obvladovanja skupine NLB v tujini.
"Glede na zaostrene razmere in izjemno zahtevno obdobje, v katerega prihajamo, bo ena od ključnih nalog zagotavljanje financiranja gospodarstva in stabilnosti banke, hkrati pa intenziviranje zastavljenih procesov racionalizacije na vseh področjih poslovanja," je Veselinovič poudaril v predstavitvi svojega programa vodenja NLB nadzornemu svetu.
Imenovanje novega prvega moža NLB je spremljala velika medijska odmevnost, saj je postopek, ki je potekal brez javnega razpisa, sprožil trenja v vladni koaliciji. Največja opozicijska stranka SDS je ministru za finance Francu Križaniču in premieru Borutu Pahorju tudi očitala, da sta od nadzornikov NLB zahtevala Veselinovičevo imenovanje, kar pa sta oba zanikala.
Pomisleke je imela tudi Banka Slovenije. Svet slovenske centralne banke je 26. januarja ob izdaji dovoljenja za opravljanje funkcije člana uprave NLB Veselinoviču ugotovil, da je bil postopek izbire novega predsednika uprave NLB "začet prepozno in izpeljan neustrezno", ostalim kandidatom pa naj ne bi zagotavljal primerne stopnje zaupnosti, da bi se odločili za kandidaturo.
Sprememba v vrhu NLB je pozornost javnosti pritegnila tudi zaradi nagrade v višini milijon evrov, ki naj bi jo v skladu s svojo pogodbo prejel bivši predsednik uprave Kramar. NLB naj bi bila tudi udeležena pri financiranju managerskih odkupov podjetij, vendar naj bi po Kramarjevih zagotovilih znesek tovrstnih posojil dosegal le 1,7 odstotka celotne aktive.
Veselinovič, ki bo 26. februarja dopolnil 50 let, je po mnenju poznavalcev pred zahtevno nalogo. Na položaj prvega moža NLB prihaja z mesta predsednika uprave majhne Deželne banke Slovenije, pred tem je vodil Ljubljansko borzo od njene ustanovitve. Njegovo slovo s tega položaja je bilo povezano s postopkom ATVP glede domnevno ohlapnega nadzora t.i navideznih poslov.
Poslovanje finančne institucije, ki obvladuje 37,5 odstotka slovenskega trga, je v razmerah svetovne finančne in gospodarske krize dodatno oteženo. Bilančna vsota skupine NLB, ki ima 55 članic na 18 trgih, je konec lanskega septembra znašala 19,89 milijarde evrov, kapitalska ustreznost pa je bila 10,2-odstotna.
V novem mandatu bo poleg tekočega poslovanja ena od tem zagotovo tudi lastništvo. Država ima v NLB skupaj s Kadom in Sodom 43,2-odstotni delež. Vlada premiera Pahorja nima zadržkov, da belgijska bančno-zavarovalniška skupino KBC, ki je v lastniško strukturo vstopila jeseni 2002 in obvladuje 30,6-odstotni delež, ne bi povečala svojega lastništva do 49 odstotkov.
Vrstijo se tudi ugibanja o morebitnih dodatnih spremembah v upravi. Nadzorni svet, ki mu mandat poteče poleti, je že nakazal možnost imenovanja šestega člana uprave, ki naj bi se posvetil predvsem skupini NLB. Ni izključeno, zlasti ob pozivih k transparentnemu vodenju postopkov imenovanj v podjetjih z državnim deležem, da bi bila še pred redno skupščino, ki je poleti, sklicana izredna skupščina NLB, na kateri naj bi imenovali nov nadzorni svet, ki bi nato lahko preoblikoval upravo.