Dodal je tudi, da je Slovenija majhna država, njeni državljani pa se morajo zavedati pripadnosti slovenstvu, kot tudi tega, da imamo državo, za katero moramo skrbeti.
Po Pahorjevi oceni slovenskega jezika ni mogoče rešiti, če nisi zaveden Slovenec, in po partikularnem sistemu mora vsaka država razvijati svoj jezik do najvišje ravni.
Meni tudi, da je današnja Evropa egoistična, saj se nič ne spominja, kar je morala plačati za svojo svobodo pred 70 leti. Prav tako je Evropa pozabila na politične zapornike iz delovnih taborišč, ki so po Pahorjevih besedah morali delati od jutra do večera.
Pahor, ki je bil osrednji gost srečanja, je spomnil tudi na teroristične napade po Evropi. Kot je poudaril, se nič ne da rešiti z bombardiranjem, napadi pa se dogajajo v državah, ki so združene v Nato, katerega članica je tudi Slovenija.
Dejal je tudi, da se bodo bombni napadi dogajali še naprej, ljudje pa bodo še bolj nadzorovani s strani tajnih služb. Pahor se zavzema za to, da se človeštvo zbere in odloči, kako rešiti to vzdušje v svetu, ki ga pestijo številni teroristični napadi.
Prepričan je, da danes potrebujemo svetovni sporazum na podlagi dialoga tistih, ki imajo v rokah orožje, banke, zdravstvo, in pripadnikov različnih ver.
Srečanja se je udeležil tudi predsednik države Borut Pahor, ki je županji Črne na Koroškem Romani Lesjak vročil slovensko zastavo kot znak hvaležnosti za organizacijo srečanja pod Najevsko lipo.
Poudarek letošnjega srečanja pod Najevsko lipo ni bil več toliko na državnikih ampak na vseh državljanih. Kot je pojasnila županja, "pod to lipo lahko izrazijo svoje mišljenje, voljo, mnenje, opažanja, tudi nasprotovanja vsi državljani Slovenije."
Letos so že drugič organizirali tudi "ženski razmislek pod lipo", na katerem so predstavnice nežnejšega spola spregovorile o odgovornosti za javno besedo.
S srečanjem državnikov in državljanov pod lipo, ki ji zaradi ocenjene starosti več kot 700 let pravijo tudi mati vseh lip, želijo Črnjani ohraniti staro podeželsko navado, ko so se konec tedna, ponavadi ob nedeljah, veljaki in kmetje zbrali pod vaško lipo in se pogovorili o aktualnih zadevah.
Prvo takšno srečanje državnikov so pod Najevsko lipo organizirali takoj po osamosvojitvi Slovenije, avgusta 1991.
Najevska lipa, ki raste pri kmetu Najevniku na Ludranskem vrhu na nadmorski višini 1056 metrov, je domnevno zrasla iz 12 lip in je votla. Njen obseg v prsni višini je okoli 11 metrov, visoka pa je okoli 28 metrov.